Preskoči na glavno vsebino

Še en dan

pa se vrnem domov. Tale mesec, ki sem ga preživel v Grčiji je bil res poln novih doživetij, spoznanj in izkušenj. Seveda so tu na prvem mestu izkušnje, ki sem si jih pridobil v tem mesecu dela v skupni operaciji evropske agencije FRONTEX, ki ima pod okriljem delo na vseh zunanjih mejah EU-ja. To so izkušnje, ki jih bom s pridom uporabljal pri svojem delu v prihodnje. Sodelovanje z policisti iz Grčije in z policisti iz ostalih držav EU-ja da človeku nove poglede na delo, prav tako se izmenjajo različne izkušnje in pogledi na delo. Seveda ni rečeno, da smo se v vsem strinjali, vendar pa smo vedno našli kompromise in zato je bilo delo in sodelovanje več kot uspešno. Na zaključnem sestanku je nekdo rekel: "Prišli smo kot kolegi, odhajamo, kot prijatelji."

Poleg teh pa sem spoznal tudi novo kulturo, ki je popolno nasprotje tega, kar smo navajeni pri nas doma v Sloveniji. Stvari, ki so pri nas popolnoma nesprejemljive ali še bolje nenormalne, so tukaj nekaj povsem vsakdanjega in normalnega. No pa da ne mlatim samo prazne slame, bom naštel par stvari:

- zakaj bi naprimer avto parkiral na prosto mesto, ki je sicer res nekaj metrov oddaljeno od mesta kamor si    namenjen, če lahko avto pustiš čist zravn vhoda na sred ceste, prižgeš vse štir žmigavce in s tem daš jasn znak, da se po avto še vrneš;

- zakaj bi počakal na prehodu za pešce ko so na njem ljudje, če bi mel čas čakat bi hodu peš, voziš se pač zato, ker se ti mudi;

- zakaj bi sprazu pepelnik v kanto za smeti, če ga lahk na cesto itak ceste pometajo vsake tolk časa.

To je samo nekaj stvari, ki pa so pri nas, če mene kdo vpraša pač nesprejemlive in da jih vidiš je to le izjema in nikakor pravilo. 
Poleg tega sem se začel resno spraševati kdaj tukaj ljudje delajo, ker kafiči so polni skoz od jutra do večera, ljudje posedajo in pijejo znameniti frape, če kdo to ne ve, je to instant kava (NESCAFE FRAPPE), ki jo spenijo z posebnim shakerjem nato dodajo sladkor po želji in led, po želji še mleko in nato še vodo. Zgleda pa tak:


No da je vsepolno smeti povsod okoli pač očitno nikogar kaj velik ne moti pa čeprav sem bil v kao turističnem mestu ob obali, kjer je kup hotelov, ki so daleč od tega da bi bili poceni...

No po drugi strani pa sem si pridobil kar nekaj novih delovnih izkušenj in kaj pa je najbolj pomembno, spozanl sem kup ljudi iz cele Evrope, kar pa sploh ni zanemarljivo, ker pač nikol ne veš kak te v življenju pot zanese...

Pa še odtekel sem maraton, ki ga tud po vsej verjetnosti nebi, ker dvomim, da bi se zarad maratona kdaj podal v Grčijo, mogoč kdaj za kak daljši tek, za maraton pa dvomim.

Pa še nekaj foto materijala:

Kapelice ob cesti so postavljene na mestih smrtnih prometnih nesreč (žal jih je kar veliko)



Pogled na tržnico na kateri se da kupit VSE.




Potepuških psov je na stotine in se potikajo povsod, k sreči niso napadalni.


Službeno vozilo Slovenske policije, ki je bilo kar velikokrat predmet zanimanja ostalih policijskih kolegov.


 Mogoče pa se še vrnem, kdo bi vedel??

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…