Preskoči na glavno vsebino

Ležerno

minevajo tile dnevi tu v Grčiji. Ja res je čovek se hitro navleče tukajšnjih navad. Čeprav to ne pomeni, da pa tu le čisto nič ne delam. Delovnik je skoraj tak, kot ko sem doma, dva dni dela in dva dni fraj, je pa res da ostali čas, ki ga ni malo, ubijam na tak ali drgačen način.

No da povem kje sploh sem. Nastanjen sem v mestu Alexandroupoli, ki je glavno mesto pokrajine Evros, ki kot že ime pove leži ob reki Evros, ki je mejna reka med Grčijo in Turčijo. Na drugi strani pa je to tudi obmorsko mesto na obali Jonskega morja. Grško - Turška meja je tudi glavni razlog, da sem jaz tukaj, saj v tem času poteka na tem mejnem območju skupna opreacija Evropske agencije FRONTEX. To pa pomeni, da smo tu zbrani policisti skoraj vseh držav EU in pomagamo Grškim kolegom pri varovanju zunanje meje EU.Razlogi so vsem, ki vsaj malo spremljajo dogajanja v zadnjem času in pritiske na zunanje meje EU jasni.

Seveda ne gre brez teka. Vendar tud pri treningih sem zadnji teden malenkost popustil vsaj kar se tempa tiče. Sedaj se po uspešnem nastopu na maratonu, zame začne čist zares sezona ulter in je seveda edino pametno, da malo popustim pri intenzivnosti treningov, saj bi blo zdaj pokasirat kako poškodbo pravi nesmisel. Če bo vse po planu se bom maratonu posvetil še v jesenskem obdobju in poskusil še malenkost izboljšat svoj rezultat ;)

Prva ULTRA tekma bo na vrsti že sredi maja in bo v bistvu nekakšen popravni izpit od lani, ko sem imel nekako na 2/3 teka, kar velik težav, da se spravim nazaj na cesto. Seveda gre za 12 urni tek v Vogau. No ta tekma in vse prihodnje pa bodo v bistvu bolj ali manj priprava za glavno tekmo letos, to pa je seveda Balaton.
No, kar se kolesa tiče, ga tu bolj ali manj uspešno nadomeščam z spinerjem v fitnesu, vendar pa se moram kar precej skoncentrirat, da ostanem na njem eno uro, pač nisem za športe v zaprtih prostorih, kaj čemo.

Kakor koli že, mi je ostalo tu še 11 dni pol pa se vrnem nazaj pod Pohorje. Čeprav mi tu res ni nobene sile pa komaj čakam da se vrnem nazaj domov.

Pa še mal Grškega utripa.

Tu tud pesi niso to ko pr nas ;)


Karta Alexandroupolija.


Veter in valovi so v tem času stalnica.

Svetilnik.

Motorizacija Grških kolegov.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…