Preskoči na glavno vsebino

Ležerno

minevajo tile dnevi tu v Grčiji. Ja res je čovek se hitro navleče tukajšnjih navad. Čeprav to ne pomeni, da pa tu le čisto nič ne delam. Delovnik je skoraj tak, kot ko sem doma, dva dni dela in dva dni fraj, je pa res da ostali čas, ki ga ni malo, ubijam na tak ali drgačen način.

No da povem kje sploh sem. Nastanjen sem v mestu Alexandroupoli, ki je glavno mesto pokrajine Evros, ki kot že ime pove leži ob reki Evros, ki je mejna reka med Grčijo in Turčijo. Na drugi strani pa je to tudi obmorsko mesto na obali Jonskega morja. Grško - Turška meja je tudi glavni razlog, da sem jaz tukaj, saj v tem času poteka na tem mejnem območju skupna opreacija Evropske agencije FRONTEX. To pa pomeni, da smo tu zbrani policisti skoraj vseh držav EU in pomagamo Grškim kolegom pri varovanju zunanje meje EU.Razlogi so vsem, ki vsaj malo spremljajo dogajanja v zadnjem času in pritiske na zunanje meje EU jasni.

Seveda ne gre brez teka. Vendar tud pri treningih sem zadnji teden malenkost popustil vsaj kar se tempa tiče. Sedaj se po uspešnem nastopu na maratonu, zame začne čist zares sezona ulter in je seveda edino pametno, da malo popustim pri intenzivnosti treningov, saj bi blo zdaj pokasirat kako poškodbo pravi nesmisel. Če bo vse po planu se bom maratonu posvetil še v jesenskem obdobju in poskusil še malenkost izboljšat svoj rezultat ;)

Prva ULTRA tekma bo na vrsti že sredi maja in bo v bistvu nekakšen popravni izpit od lani, ko sem imel nekako na 2/3 teka, kar velik težav, da se spravim nazaj na cesto. Seveda gre za 12 urni tek v Vogau. No ta tekma in vse prihodnje pa bodo v bistvu bolj ali manj priprava za glavno tekmo letos, to pa je seveda Balaton.
No, kar se kolesa tiče, ga tu bolj ali manj uspešno nadomeščam z spinerjem v fitnesu, vendar pa se moram kar precej skoncentrirat, da ostanem na njem eno uro, pač nisem za športe v zaprtih prostorih, kaj čemo.

Kakor koli že, mi je ostalo tu še 11 dni pol pa se vrnem nazaj pod Pohorje. Čeprav mi tu res ni nobene sile pa komaj čakam da se vrnem nazaj domov.

Pa še mal Grškega utripa.

Tu tud pesi niso to ko pr nas ;)


Karta Alexandroupolija.


Veter in valovi so v tem času stalnica.

Svetilnik.

Motorizacija Grških kolegov.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …