Preskoči na glavno vsebino

Še en


maraton je za mano. Tokrat sem se ga udeležil v Grčiji v mestu Thessaloniki oz. po naše Solun. Zakaj ravno tu? Je pač tako naneslo, da sem v tem času službeno en mesec v Grčiji in nastop na maratonu je bil logična odločitev (prijetno s koristnim). 
Pa da začnem od začetka... V aprilu je bil prvoten plan odteči maraton v Padovi, vendar pa so se ti plani spremenili s tem ko sem izvedel, da grem konec marca za ne mesec službeno v Grčijo. Seveda nebi bil jaz, če nebi najprej šel gledat, če je v tem času tam kak maraton. In glej no glej najdem tale maraton. Nič si rečem prijavil se bom pol pa, če mi rata it bom šel drgač pač ne. Vse je bilo odvisno od razporeda služb, ki jih bom imel. In ker je pač bila sreča na moji strani je naneslo tako, da sem ravno na ta datum prost oz. imam službo šele ponoči, pred tem pa sem bil dva dni prost in ni bilo razloga, da si ne začnem iskat prevoza do Soluna, saj sem jaz nameščen v mestu Alexandroupoli, ki je oddaljeno od Soluna 300 kilometrov. Tako sem stopil do avtobusne postaje, preštudiral vozne rede in kupil karte za Solun v soboto in povratno za Alexandroupoli v nedeljo po maratonu.
Tako sem v soboto ob 11ih krenil proti Solunu, vožnje je bilo za dobre 4 ure in pol, ko sem prispel v Solun sem s taxijem odšel do stadiona Kaftazoglio, kjer sem dvignil štartno številko in čip. No naj še povem, da sem z organizatorjem kontaktiral preko maila in se dogovoril, da bom plačal ob dvigu številke, ampak jaz lepo dvignem številko in čip, vprašam "Eny think else?", mlada dama mi prijazno reče "No" in jaz se naredim Slovenca in oddidem (vem, da se s tem ni za hvalit ampak je pa prvič, da sem se švercal na kakem maratonu).
Nato pa največja dilem tedna! Že celi teden sem iskal trgovino, kjer bi lahko kupil energijske gele. Žal v celem Alexandroupoliju, ki mimo grede ni tako malo mesto (150.000 prebivalcev) in z enim Intersportom, ki pa žal seveda nima gelov, odidem v Solun v upanju, da pa tam bom najdel kako trgovino s to robo. Tako sem na stadionu povprašal tri možakarje po taki trgovini in so mi prijazno razložili, da je intersport trgovina nedaleč od tam in še celo na poti, kjer naj bi mel prenočišče. Tako sem se podal proti centru mesta, ki pa je tako mimogrede drugo največje v Grčiji z približno 1,5 miljona prebivalcev. Nič rečem, grem prvo iskat prenočišče pa pol Intersport in to bo to za ta dan. Žal se je prvotna lokacija prenočišča spremenila in sem potem najdel drugo, ki pa jo lahko priporočim vsem, ki bojo kdaj obiskali Solun, saj sem imel za ceno 38 evrov res super sobo, veliko in čisto z lepo kopalnico, zastojn internetom in kavo, čajem ter keksi.
No po bookingu pa v lov za geli. Trgovino sem najdel kar hitro, ampak presenečenje, gelov nimajo!! Mi pa prodajalca povesta, da pa je še en Intersport pri letališču ene 10 km od tam in ni blo druge ko taxi pa tja. Hvala bogu tam so jih pa meli, seveda pa so zdaj to moji najdražji geli, kar sem jih kdaj kupil, saj so me stali 35 evrov!!
Noč je minila dokaj mirno, le da se je veter, ki je tukaj kar stalnica, čez noč še okrepil (no taka je bila tudi napoved) pihalo naj bi okoli 25 km/h. Vstajanje je sledilo ob 5ih, nato pa dva sendviča, kava in hajd pot pod noge do ciljnega prostora, kjer so čakali avtobusi za prevoz na štart. Štart je bil v mestu Pella, bistvo tega maratona je, da se teče od enega spomenika Alexnadra Velikega, ki je v Pelli, do drugega spomenika Alexandra Velikega, ki je v Solunu.
Na štartu so nas razvrstili v dva boksa, tiste do številke 50 v prvega vse ostale pa v drugega (naj se pohvalim, da sem jaz z svojim prijavljenim časom imel številko 38). Ob pol 9ih pok in gremo, najprej prvi kilometer skoz rahlo navzdol (tempo 3:50), nato pa smo obrnili in teren se je začel rahlo vzdigovati, veter pa je neusmiljeno pihal k sreči  bolj ko ne od strani (hitrost pa je po moji oceni krepko presegala 30 km/h). Tekmovalci smo se hitro razpotegnili in kaj kmalu sem ostal sam s sabo in z vetrom, ki je spreminjal smer na vse možne načine. Proga se je prvih 20 kilometrov konstantno dvigala in spuščala, tako da prave ravnine ni bilo (več bom videl, ko prenesem s Polarja). Veter pa je nekje med 15 in 20 kilometrom neusmiljeno pihal v prsa tako da sem polovičko dosegel v času 1:25:10. Takrat sem si misli, da bom vesel, če bom v cilju s časom 2:55:00. K sreči pa smo nekje na 26 kilometru zavili tako, da smo sedaj imeli vetr ali z boka občasno pa tudi v hrbet pa tudi teren se je zravnal in tek je zopet ratal mnogo lažji. Do 30 kilometra je bila ravnina ali pa celo malo navzdol, nato pa je sledil še en kar visok nadvoz in prišli smo na eno od glavnih mestnih upadnic. Nato je sledila samo še ravnina s sicer malo slabšo podlago za tek (ceste imajo glih tak zdelane kot pri nas) vendar je šlo saj sem imel v glavi le še cilj. Pogled na uro je kazal, da imam dober tempo in da bom zelo blizu najboljšega maratonskega časa, ki sem ga dosegel lani v Maranelu. adnaj dva kilometra smo tekli po obalni cesti, jaz pa sem mel osebno bitko s sekundami, ampak na koncu sem zmagal JAZ saj se je ura ustavila pri času 2:50:05 (to pomeni, da sem drugo polovico bi lza 15 sekund hitrejši). S tem sem za DVE sekunde izboljšal svoj najboljši čas!!!!

Še na kratko nekaj o organizaciji. Kljub temu da so Grki bolj ležerni pa so se tuka zelo izkazali (pa ne zarad tega, ker mi ni blo treba plačat štartnine), okrepčevalnice založene z vodo in ostalimi napitki, ki so bili vsi v plastenkah in si lahko pil ko človek in si, če si hotel lahk mel flašo tud nekaj časa zravn sebe, zdravniška oskrba celo pot celo na kolesih, popolna zapora ceste, ampak to ne kr ene ceste ampak AVTOCESTE, saj smo po moje kar 20 kilometrov tekli po njej. Po prihodu v cilj takojšnja oskrba vsakega tekmovalca, ki so ga ogrnili z alu folijo, mu prinesli pijači, sami odstranili čip in ti prinesli prtljago, ki si jo odložil na štartu.
Meni je čas 2:50:05 prinesel absolutno 15. mesto in 2. mesto v kategoriji med 522 moškimi nastopajočimi.
Nekaj pa pove tudi podatek o sami zahtevnosti maratona, od 721 prijavljenih je maraton zaključilo 522 tekmovalcev.

Nato pa je sledil še pohod do hotel, tuš in v taxi pa na avtobusno od koder sem se z avtobusom vrnil v Alexandroupoli.

Majica in štartna številka

Beli stolp v bližini cilja, žal pa nisem slikal kipa Alexandra Velikega.

Ko sem se jaz že vozil s taxijem na avtobusno, so se eni še borili z progo (približno 8 km do cilja)

Profil proge.

In pa seveda rezultati.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...