Preskoči na glavno vsebino

Ni samo tek

šport s katerim se ukvarjam. Tu je še cestno in gorsko kolesarstvo, tu pa tam mi uspe tud kak podvig s tekaškimi rolkami no pozimi pa seveda tek na smučeh. Vendar pa so to vse vzdržljivostni športi pri katerih delajo različne mišične skupine, razen pri teku na smučeh, ki pa poskrbi, da delajo res skor vse mišice od tistih na rokah, nogah, pa trebušne, hrbtne, na riti, prsne... No če bo keri probal na novo ta šport mu bo kaj hitr jasno kere vse mišice je imel vkljopljene.

Vseeno pa je to premalo predvsem za nas, ki pa smo bom reku nekje 75% tekači, saj je za tek še kako pomembno, da imamo močne vse mišice, predvsem pa trebušne, hrbtne in pa mišice ramenskega obroča. Ničkolikokrat se mi je že zgodilo, da so me po dolgem teku najbolj bolele prav roke in ramena. Kljub vsemu pa se mi zdi, da večina tekačev kar zanemarja razne vaje za krepitev ostalih mišičnih skupin. Kje je vzroka za to pravzaprav ne vem, mogoč v pomanjkanju časa, saj večina posveti čas le tekaškim treningom za kaj več pa zmanjka, mogoče je tud mal strahu v pridobljeni teži na račun mišic zgornjega dela trupa ali pa gre za navadno lenobo.

Jaz sem v svojih tekaških oz. športnih začetkih redno izvajal tudi vaje za moč. V bistvu to ni blo nič posebnega in sofistocoranega. Delal sem pač počepe, pa trebušnjake, pa sklece, pa fazanje poskoke (v vojski smo jim rekli gušterov let) in nič kaj druga. Sem pa delal te vaje vsak dan brez izjeme tko zravn televizije in vem da nisem mel nobenih težav z bolečinami v križu ali rokah ali pa v ramenskem obroču. V določenem trenutku pa sem se kr malo polenil glede teh vaj, najprej sem se čez zimo tolažu, da itak tečem na smučeh pa na tak način vzdržujem tud druge mišice, ko pa je prišla pomlad pa nisem iskal več zgovorov, no vaj pa tud nisem delal. No morm priznat, da je trajalo kr neki časa preden so se začele kazati prve posledice tega lenuharjenja. Ko pa so se začele kazat pa jih ni blo ne konca ne kraja. Težave so se pojavile predvsem z bolečinami v ledvenem delu hrbtenice z t.i. ukleščenjem živca, kar je posledično privedlo potem zategovanje mišice na nogi vse do podplata. Seveda se te težave dajo rešit z parimi obiski dobrega fizioterapevta, ki ve kako se reči streže, vendar pa se bodo zadeve ponavljale, če k zadevi ne pristopite celostno. In edina prava rešite je krepitev mišic skeleta.

K sreči mam jaz doma ekspert-ko kaj se tiče raznoraznih treningov pri katerih se krepijo vse mišice. Tako mi je pokazala par vaj s katerimi bom najbolje okrepil mišice trupa. Tako sem sedaj malo prilagodil vaje tako kot se men zdi najbolje (no včas sem deležen kake kritike ob ne najbol pravilnih izvedbah), zato sem se zdaj tud v tem kr popravu. V bistvu gre za kombinacijo počepov, sklec, trebušnjakov, izpadnih korakov pa še parih vaj, ki jih mal težje opišem. Vse skupaj mi vzame dobre pol ure, trudim pa se, da ta treninin pride na vrsto vsaj 3 X na teden. V glavnem če koga zanima jih lahko najde nekaj idej TU.

Glavno je da so rezultati zadovoljivi, v tolažbo vsem pa naj povem, da nisem zarad tega nič težji in da zarad tega nič slabše ne tečem. Kvečjemu se bolje počutim, tud roke me več ne bolijo po kakem daljšem teku ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

Nevaren šport

je tale tek na smučeh. Pa čeglih se poganjaš z lastno silo pa se men vsake tolko časa uspe poškodovat. Pred leti sem si pikno palco med noge, po moje ne rabim razlagat kak je bil potem konec, polet preko in, da bo mera polna ročaj palce točno na rebra pri pristanku na tla. No zdaj sem šel še korak naprej, namreč se mi je uspelo s palco po žnablih. Kak točno se mi je to naredlo še ugibam, zdi se mi da sem hotel z roko mal nos ubrisat pri tem pa se mi je palca zapičla v sneg in posledično sem sam sebe po zobeh. Rezultat prebita ustnica, še sreča so zobje ostali v čelusti.
Rezultat pa je tu.
Kaj se snežnih razmer tiče, niso briljantne a za tek je še, stadion in pa pod jezerom ter povezava med njima je še ok. Tak je blo včeraj.