Preskoči na glavno vsebino

PUMA FASS 500

Že dolgo nisem nič pisal o opremi, ki jo uporabljam. No saj v večini primerov tud ni kaj velik za pisat, ker kar se oblačil za tek tiče, tečem pač v tistem kar po večini dobim, tu pa tam mi moja draga kupi kake hlače ali pa nogavice in to je to.

No sem se pa pred kratkim odločil, da spet mal poeksperimentiram s copati. Vsake tolko se odločim, da preizkusim kak novi model ali pa proizvajalca. Tako sem se tokrat po dolgem oklevanju odločil za dokaj netipičnega izdelovalca tekaških copat, no vsaj kolk je men znano, mogoč imajo katreri večje izkušnje z njim. Kupil sem namreč copate PUMA FASS 500.

No zadnje čase iščem predvsem modele z dokaj ravnim podplatom oz. z manjšo razliko v padcu med peto in prsti, torej nekaj takega kar vspodbuja bolj naraven tek s pristankom bolj na prednjem delu noge in tud ta model spada med njih.

Po slabih 200 kilometrih lahk rečem, da mi ni žal za nakup, še več prav prijetno sem presenečen nad samim copatom. Čeprav na prvi pogled ne izgledao glih neki tekaški model pa se takoj, ko jih obuješ lahko ugotoviš, da so namenjeni prav teku. Copat je dokaj lahek, dobro blažen in ima fino fleksibilen podplat, kar pa mi je pri tem modelu najboljše pa je zelo mehka obdelava zadnjega dela, ki lepo objame peto in se mehko prilega na ahilovo. Mogoče je samo malo preveč gladka guma na podplatu in znajo malo zdrset na kaki bolj spolzki podlagi, kot so naprimer kake betonske pološče ali pa prehodi za pešce, na samem asfaltu pa težav tudi ob mokrem vremenu ni.

No pa še nekaj slik omenjenega modela:






Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...