Preskoči na glavno vsebino

Dve hitrosti

ali dva treninga različne intenzivnosti, ja to imam danes v mislih. No po pravici povedano ne samo danes ampak že kr nekaj časa, predvsem od lanskega poletja dalje, ko se nikakor nisem mogel otresti poškodb, no pa tudi kr neki sem bil bolan, kar ni ravno tipično zame. Ko malo pomislim so odgovori na dlani.

Gre pa namreč za to, da se vedno bolj spominjam nazaj kako sem opravljal skoraj polovico svojih treningov skupaj s Tatjano v popoldanskem času v zame lepo počasnem ritmu (da ne omenjam, kak sem včasih tud jamral zravn, ko me je zeblo). To se je dogajalo skozi celo zimo in se nadaljevalo tudi čez poletje in jesen pol pa se je počas nehalo. No še sma tekla skupa in še tečema vendar pa je bilo teh tekov vsaj za 2/3 manj kot ponavadi. Tatjana se je odločla, da bo pač hodila tečt zjutraj, saj jo čist razumem pač služba se zavleče in pol prdirkaš domov pa laufat pa večerja pa kaj pospravit pa cote pa.... in zmanjka ti časa zase, naenkrat ugotoviš, da samo dirkaš sem ter tja. Seveda, če pa zjutraj malo prej vstaneš pa je pol popoldan le bolj umirjen.

No v glavnem, kljub temu, da sem včas zravn teh tekov tud mal pojamral pa so se mi dolgoročno zelo obrestovali. Naj povem, da so bili to teki dolgi tud 30 kilometrov v tempu 6 min/km, kjer sem mel pulz mogoč 120 utr/min in da me je včas res pošteno zazeblo pa da me je zarad tega tud zabolel kak sklep mal čudno, ampak na koncu so bili rezultati presenetljivi.

Sezona v letu 2010 je bila polna presežkov in bo težko ponovljiva in vem da je to samo na račun takih treningov. No seveda sem jaz svoj del treningov opravljal tud sam, kjer sem vsake tolko naredil kak tempo tek dolg od 5 do 10 kilometrov (intervalov ne maram) in to je blo to.

No v čem pa je glavn problem pr men. Ja to da nimam tolk discipline da bi šel in naredil tud počasne treninge. Saj grem pa si rečem danes pa res počas in gre kilometer, dva, največ tri pol pa se ogrejem in že spet norim. No posledice pa so vidne, poškodbe, ki se jih ne morš znebit, pretreniranost, utrujenost in posledično slaba volja.

V glavne kaj mi pomaga, če vem kako je treba če pa tega ne delam.

P.S. Mogoč pa je to tud malo klic v sili, upam da to bere tista, ki me lahko reši ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…