Preskoči na glavno vsebino

Dve hitrosti

ali dva treninga različne intenzivnosti, ja to imam danes v mislih. No po pravici povedano ne samo danes ampak že kr nekaj časa, predvsem od lanskega poletja dalje, ko se nikakor nisem mogel otresti poškodb, no pa tudi kr neki sem bil bolan, kar ni ravno tipično zame. Ko malo pomislim so odgovori na dlani.

Gre pa namreč za to, da se vedno bolj spominjam nazaj kako sem opravljal skoraj polovico svojih treningov skupaj s Tatjano v popoldanskem času v zame lepo počasnem ritmu (da ne omenjam, kak sem včasih tud jamral zravn, ko me je zeblo). To se je dogajalo skozi celo zimo in se nadaljevalo tudi čez poletje in jesen pol pa se je počas nehalo. No še sma tekla skupa in še tečema vendar pa je bilo teh tekov vsaj za 2/3 manj kot ponavadi. Tatjana se je odločla, da bo pač hodila tečt zjutraj, saj jo čist razumem pač služba se zavleče in pol prdirkaš domov pa laufat pa večerja pa kaj pospravit pa cote pa.... in zmanjka ti časa zase, naenkrat ugotoviš, da samo dirkaš sem ter tja. Seveda, če pa zjutraj malo prej vstaneš pa je pol popoldan le bolj umirjen.

No v glavnem, kljub temu, da sem včas zravn teh tekov tud mal pojamral pa so se mi dolgoročno zelo obrestovali. Naj povem, da so bili to teki dolgi tud 30 kilometrov v tempu 6 min/km, kjer sem mel pulz mogoč 120 utr/min in da me je včas res pošteno zazeblo pa da me je zarad tega tud zabolel kak sklep mal čudno, ampak na koncu so bili rezultati presenetljivi.

Sezona v letu 2010 je bila polna presežkov in bo težko ponovljiva in vem da je to samo na račun takih treningov. No seveda sem jaz svoj del treningov opravljal tud sam, kjer sem vsake tolko naredil kak tempo tek dolg od 5 do 10 kilometrov (intervalov ne maram) in to je blo to.

No v čem pa je glavn problem pr men. Ja to da nimam tolk discipline da bi šel in naredil tud počasne treninge. Saj grem pa si rečem danes pa res počas in gre kilometer, dva, največ tri pol pa se ogrejem in že spet norim. No posledice pa so vidne, poškodbe, ki se jih ne morš znebit, pretreniranost, utrujenost in posledično slaba volja.

V glavne kaj mi pomaga, če vem kako je treba če pa tega ne delam.

P.S. Mogoč pa je to tud malo klic v sili, upam da to bere tista, ki me lahko reši ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…