Preskoči na glavno vsebino

Zibelka maratona

a ne, tale Grčija. Ja no v zadnjem času jo poznamo še po čem drugem kot po tej nam tekačem spoštovani disciplini...

                                                           maraton Atene (vir: siol.net)
                                                         
Jaz imam že drugo leto zapored to srečo ali pa nesrečo, kak se pač gleda, da sem službeno v tej državi, državi katere oči celega sveta so vsak dan uprte v njo in budno spremljajo dogajanje v njej. No Grki pa se bolj ali manj delajo "Francoze" saj kolko lahko spremljam dogajanje, čeprav mi že vseskup mal preseda, ravno ne upoštevajo navodil in napotkov, ki jih tako rada delita "Merkozija". Pa naj bo kakor koli oni še vedno dobijo svoj kos denarne pomoči. No jaz pa najbrž še keri drugi se upravičeno sprašuje zakaj je temu tako, zakaj se jih enostavno ne odžaga. Odgovor je skoraj ziher v nešteto bankah, ki so v lasti Nemcev in Francozov, ki dobr vejo, da bi se ob t.i. odžaganju Grčije lahko samo še ubrisali za ves posojeni denar, tako pa ostaja vsaj še mala možnost, da pa le mogoče kaj še kdaj bo...


"Merkozija" (vir: tvslo.si)

In ker sem jaz že drugič po en mesec tu in ker mam vmes med delom tud kaj časa za opazovanje, lahko naredim malo primerjavo med letos in lani. V bistvu nisem človek, ki bi bil ful neki za drastične spremembe navad ali pa ne vem česa še vse. Nekaj pa mi je jasno, če samo pomislim kako smo Slovenci spremenili navade v zadnjih 20ih letih, no pa da ne grem tolk nazaj ajd v zadnjih 10ih. Od tega, da se vedno bolj zavedamo kako pomembna je skrb za okolje (ekološki otoki, varčevanje z energijo, sončne elektrarne, itd.). Žal pa je tu tako kot je blo pri nas pred 20 in več leti. Kaj pa še je bolj žalostno se v enem letu ni spremenilo nič na bolje. Nekatere stvari so prav nerazumljive, npr. kilometri in kilometri osvetljenih avtocest, kupi novih avtomobilov in motorjev vseh možnih znamk, pešca ali kolesarja je tu skoraj nemogoče srečati. Svinjarije in potepuških psov, ki so na vsakem koraku pa raje ne omenjam. Kar pa je najbolj moteče pa je zelo veliko razmetavanje s hrano. Kaj s tem mislim? Gostilne kjer se lahko kar solidno je (čeprav ni ravno poceni) so polne skoraj vedno, da ne omenjam vikendov, ko je v času med 12 in 17 uro skoraj nemogoče dobiti prostor. Ampak prehranjevalne navada pa so milo rečeno čudne. Zakaj? Ko sem takole malo opazoval sem opazil, da se vedno naroča na veliko, velike porcije predjedi, solat in potem še glavna jed a od tega se vse skupaj mogoče, poudarjam mogoče poje 50% ostalo pa se kratko malo vrže v smeti. Nisem še videl, da bi kermu zavili meso za domov pa čeprav ga ostane na mizi ogormno. V bistvu je to tud najbolj moteča stvar vsaj kaj se mene tiče.

No ko smo glih pri motečih stvareh pa še mal o prometu. Glavno vodilo je da se vsi vozijo. Pešcev je malo oz. to so tisti, ki so ravnokar stopli z avta pa grejo v trgovino ali lokal ali ne vem kam. Eno je sigurno, da daleč ne grejo, ker se vedno trudijo, da se parkira čim bližje cilja, če ne drgač pač na sredi ceste, no pa o tem sem pisal že lani. Tud pravila niso najbolj jasna, včas se zdi da še njim ne, kaj šele tujci. Najbolj jasno je to, da v bistvu ma prednost tisti, ki se pač bolj upa. Pa še nasvet pešcem ali morebitnim tekačem. Tecite po pločnikih, ko tečete čez prehod za pešce, raje počakajte če se vam bliža avto, ker on se 100% ne bo, tud tek čez zeleno luč ni varen. Tako da velja previdnost na vsakem koraku.

No pa na koncu še o tem kje sploh sem. Tako kot lani sem tudi letos v mestu Alexandroupoli, ki je dobrih 40 kilometrov oddaljeno od meje z Turčijo. Kdo me pozna mu je sedaj že jasno, kaj potem delam tu. No isto kot lani tudi letos pomagamo Grškim kolegom pri reševanju težav z ilegalnimi prebežniki, ki jih imajo na meji, konec koncev gre za mejo naše skupne EU.


svetilnik v Alexandroupliju (vir: en.wikiedija.org)

Kaj sem hotel sploh povedat. Aja, čeprav gre za državo z najbrž največjo zgodovino v Evropi pa je po moje napočil čas, da se tud oni začnejo mal spreminjat. Mogoče za začetek malo spremenijo svoj način življenja in odnos do okolja v katerem živijo pa bojo za prvo silo že kar veliko naredli.

P.S. To ni zapis, ki bi bil namenjen razpečevanje kakršne koli nestrpnosti do ljudi, katerih navade so drugačne od naših, je le skromno opažanje in opis le tega.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...