Preskoči na glavno vsebino

Zibelka maratona

a ne, tale Grčija. Ja no v zadnjem času jo poznamo še po čem drugem kot po tej nam tekačem spoštovani disciplini...

                                                           maraton Atene (vir: siol.net)
                                                         
Jaz imam že drugo leto zapored to srečo ali pa nesrečo, kak se pač gleda, da sem službeno v tej državi, državi katere oči celega sveta so vsak dan uprte v njo in budno spremljajo dogajanje v njej. No Grki pa se bolj ali manj delajo "Francoze" saj kolko lahko spremljam dogajanje, čeprav mi že vseskup mal preseda, ravno ne upoštevajo navodil in napotkov, ki jih tako rada delita "Merkozija". Pa naj bo kakor koli oni še vedno dobijo svoj kos denarne pomoči. No jaz pa najbrž še keri drugi se upravičeno sprašuje zakaj je temu tako, zakaj se jih enostavno ne odžaga. Odgovor je skoraj ziher v nešteto bankah, ki so v lasti Nemcev in Francozov, ki dobr vejo, da bi se ob t.i. odžaganju Grčije lahko samo še ubrisali za ves posojeni denar, tako pa ostaja vsaj še mala možnost, da pa le mogoče kaj še kdaj bo...


"Merkozija" (vir: tvslo.si)

In ker sem jaz že drugič po en mesec tu in ker mam vmes med delom tud kaj časa za opazovanje, lahko naredim malo primerjavo med letos in lani. V bistvu nisem človek, ki bi bil ful neki za drastične spremembe navad ali pa ne vem česa še vse. Nekaj pa mi je jasno, če samo pomislim kako smo Slovenci spremenili navade v zadnjih 20ih letih, no pa da ne grem tolk nazaj ajd v zadnjih 10ih. Od tega, da se vedno bolj zavedamo kako pomembna je skrb za okolje (ekološki otoki, varčevanje z energijo, sončne elektrarne, itd.). Žal pa je tu tako kot je blo pri nas pred 20 in več leti. Kaj pa še je bolj žalostno se v enem letu ni spremenilo nič na bolje. Nekatere stvari so prav nerazumljive, npr. kilometri in kilometri osvetljenih avtocest, kupi novih avtomobilov in motorjev vseh možnih znamk, pešca ali kolesarja je tu skoraj nemogoče srečati. Svinjarije in potepuških psov, ki so na vsakem koraku pa raje ne omenjam. Kar pa je najbolj moteče pa je zelo veliko razmetavanje s hrano. Kaj s tem mislim? Gostilne kjer se lahko kar solidno je (čeprav ni ravno poceni) so polne skoraj vedno, da ne omenjam vikendov, ko je v času med 12 in 17 uro skoraj nemogoče dobiti prostor. Ampak prehranjevalne navada pa so milo rečeno čudne. Zakaj? Ko sem takole malo opazoval sem opazil, da se vedno naroča na veliko, velike porcije predjedi, solat in potem še glavna jed a od tega se vse skupaj mogoče, poudarjam mogoče poje 50% ostalo pa se kratko malo vrže v smeti. Nisem še videl, da bi kermu zavili meso za domov pa čeprav ga ostane na mizi ogormno. V bistvu je to tud najbolj moteča stvar vsaj kaj se mene tiče.

No ko smo glih pri motečih stvareh pa še mal o prometu. Glavno vodilo je da se vsi vozijo. Pešcev je malo oz. to so tisti, ki so ravnokar stopli z avta pa grejo v trgovino ali lokal ali ne vem kam. Eno je sigurno, da daleč ne grejo, ker se vedno trudijo, da se parkira čim bližje cilja, če ne drgač pač na sredi ceste, no pa o tem sem pisal že lani. Tud pravila niso najbolj jasna, včas se zdi da še njim ne, kaj šele tujci. Najbolj jasno je to, da v bistvu ma prednost tisti, ki se pač bolj upa. Pa še nasvet pešcem ali morebitnim tekačem. Tecite po pločnikih, ko tečete čez prehod za pešce, raje počakajte če se vam bliža avto, ker on se 100% ne bo, tud tek čez zeleno luč ni varen. Tako da velja previdnost na vsakem koraku.

No pa na koncu še o tem kje sploh sem. Tako kot lani sem tudi letos v mestu Alexandroupoli, ki je dobrih 40 kilometrov oddaljeno od meje z Turčijo. Kdo me pozna mu je sedaj že jasno, kaj potem delam tu. No isto kot lani tudi letos pomagamo Grškim kolegom pri reševanju težav z ilegalnimi prebežniki, ki jih imajo na meji, konec koncev gre za mejo naše skupne EU.


svetilnik v Alexandroupliju (vir: en.wikiedija.org)

Kaj sem hotel sploh povedat. Aja, čeprav gre za državo z najbrž največjo zgodovino v Evropi pa je po moje napočil čas, da se tud oni začnejo mal spreminjat. Mogoče za začetek malo spremenijo svoj način življenja in odnos do okolja v katerem živijo pa bojo za prvo silo že kar veliko naredli.

P.S. To ni zapis, ki bi bil namenjen razpečevanje kakršne koli nestrpnosti do ljudi, katerih navade so drugačne od naših, je le skromno opažanje in opis le tega.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…