Preskoči na glavno vsebino

Salomonov nahrbtnik

je bil zmagovalec med vsemi, ki so bili v ožjem izboru. Na koncu je zmagal predvsem zaradi ugodne cene in hitre dostave, ki mi jo je omogočil uvoznik za Slovenijo. Res hvala še enkrat. In ker sem imel robo že par dni doma so me že pošteno srbele noge, da zadevo čim prej sprobam. 

Po preučevanju prave trase za test sem se odločil, da za začetek zadevo sprobam na ne preveč dolgi razdalji, tam za nekje dve urce tak po nočni, glih fajn...

Tako sem se odločil za traso od Mejnega prehoda v Rogatcu v smeri Stoperc, kjer sem tekel po cesti približno 5 kilometrov, ki je glih OK za zagrevanje, saj se cesta skoz rahlo vspenja. Nato sem s ceste zavil na makedamsko cesto, ki jo uporabljajo predvsem gozdarji in tu se začne pravi "treil". Cesta je lepo speljana in se samo na trenutke malo bolj močno vzpne, drugače pa je vzpon vseskozi zmeren, no vmes celo postreže z parimi rahlimi spusti. Edino, kar je malo moteče, je dokaj blatna podlaga, saj dež neusmiljeno namaka zemljo že bolj ali manj dva dni. Po približno 9 in pol kilometrih in okoli 400 metrih vzpona za kar porabim nekaj manj kot 55 minut sem pri Rudijevem domu pod Donačko goro. Tukaj si privoščim postanek za malo okrepčila, nato pa sledi krajši spust po cesti po njem pa zavoj v levo pri tabli za izvir Sotle na dokaj blatno in spolzko potko. Potka se kmalu začne kar fino spuščati in že pogrnem med koprive, vendar ni sile... Steza nato zavije v gozd, kjer poteka malo gore malo dole prečno slab kilometer in nas pripelje do cerkve Sv. Donata. Od tam se pot nadaljuje po kolovozu, ki je prijeten za tek. Čeprav je pot vseskozi označena pa meni vseen uspe spregledat eno tablo in tako naredim dodaten kilometer... Kolovoz se kmalu spremeni v makadamsko cesto, ta pa nato v asfaltirano in že sem pri Žerakovi domačiji, ki stoji na vrhu prelaza, kjer je meja med občino Rogatec in Žetale. Od tu je sedaj varjanta naprej po označeni poti do izvira Sotle in nato čez Log v dolino reke Sotle in ob njej vse nazaj do Rogatce. Predvidevam, da bi to naneslo dodatnih nekje 20 kilometrov. No jaz se danes odločim, da se usmerim po cesti nazaj čez Sv. Jurij in v Rogatec.

Cela zadeva je skupaj z zgubljanjem nanesla dobrih 20 kilometrov in približno 500 višincev za kar sem jaz porabil 1 uro in 52 minut. Nahrbtnik pa je prestal test z odliko. Prilega se kot ulit, nič ne skače ali binglja. Bidoni v žepih na naramnicah so popolnoma nemoteči. Komaj čakam, da ga spet peljem malo ven...

Zmagovalec ;)


Table so več kot velika, ampak men je ratalo eno falit


Nekam bogo zgledam po vzponu.

Križišče, kjer gre pot levo proti izviru Sotle, tukaj sem jaz danes zavil desno nazaj proti izhodišču. Prihodnjič pa...

Še mal karte.

Fajn krogec sem naredu, ne preveč enostaven in ne preveč zahteven, itak se še privajam na tek po brezpotjih, sploh pa na spuste, ki mi niso ravno pisani na kožo. Najbolj mi odgovarja ko trasa vseskozi malo niha gor, dol... Ampak vaja dela mojstra.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.