Veseli december

Avtor: -
je jaz pa spet preživljam dneve v tujini. No tokrat na srečo ne tako daleč od doma, le dobrih 350 kilometrov je od naše nove zunanje meje Evropske unije pa do doma in tako se lahko vsake tolko malo odtrgam in skočim za kaki dan domov. Ker doma že zdaj res finaliziramo priprave na prihod novega člana naše družine moram it vsake tolko mal domov, da preverim kako je stanje. No pravzaprav imata moji dve punci vse pod kontrolo jaz priskočim le ko je treba naredit kako luknjo v steni ali pa kaj pršraufat, vse ostalo pa obvladata brez mene. No eden od vzrokov, da mal letim domov je tud sneg, ki ga je dovolj na Rogli in, da vse vsaj malo naužijem prvih zimskih dni.

Ampak k vsemu temu pisanju danes me ni spravu snega ali kaj druga pač pa ena žalostna zgodba, ki jih v tem času slišimo veliko, če mene kdo vpraša še preveč. Čas praznikov je še posebej na udaru za ljudi, ki živijo v stalnem pomanjkanju. Vzrokov, da nekdo pač zaide v brezizhoden položaj je veliko. Nekatere v to pahne bolezen, druge spet alkohol ali pač kaj tretjega. Vsi ti ljudje so potrebni pomoči nekoga pa naj bo to finančna ali pa strokovna, včasih pa je že topla beseda dovolj, da lahko nekoga spravimo iz obupa.

Včeraj sem poslušal oddajo na Val-u 202 v kateri z botrstvom pomagajo ljudem, ki so v stiski in so pomoči potrebni. In ko sem tako poslušal sem dojel, da živim v državi, ki ni vredna da se ji reče država. Zakaj? OK, razumem, če ljudje nimajo ali pa ne morejo delati, da pač je njihovo preživetje zelo težko, saj se pač vse vrti okoli denarja in če tega ni tudi vsega ostalega človek ne more imeti. Žal so časi pač takšni, da je denar pač sveta vladar. Ampak, ko pa poslušal obupane starše, ki delajo, imajo službe se v njih mučijo in garajo za kapitaliste pa vseeno ne morejo imeti dostojnega življenja, takrat pa se res vprašam ali je ta država v kateri živim res tista nadvse opevana Slovenija. Slovenija, ki naj bi bila po napovedih iz začetka 90ih nova Švica. Ja mogoče bi res bila, če nebi doživela vsesplošno krajo vseh, ki so bili in so na oblasti. In prav ti bodoči in sedanji oblastniki so sedaj pridne in delovne ljudi pahnili na rob revščine. Žal je tako, da delo ni vredno popolnoma nič ali pa zelo malo. In tako se zgodi da prenekateri hodijo v službo in za to dobijo minimalca ali pa čakajo na plačo, ko se v isti sapi lastniki vozijo v luksuznih avtomobilih in nosijo denar v davčne oaze.

In ko potem poslušam oddajo v kateri obupana mati in oče, ki oba DELATA pa vseeno ne moreta plačati otroku kosila v šoli, ki ne moreta sebi in otrokom privoščiti osnovnih stvari, kot so hrana in obleka, mi gre na jok in me je sram, da živim v Sloveniji.

A si je kdo od današnje elite in oblastnikov prebral 2. člen naše ustave.

"Slovenija je pravna in socialna država."

Ne verjamem, ker če bi si ga potem bi moralo biti marsikaj drugače, tako pa nismo ne eno ne druga od tega kar piše.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometrov c
Preberite več

Prodaja avta

Avtor: -
Slika
je pa res zakomplicirana stvar. In to še kako, sploh v teh časih, ko ljudje ravno nimajo dnarja na pretek. In kako se je vse začelo. No začelo se je lani ko sem začel prodajati, prejšnje vozilo, hmmm fajn avto ja, ki je zgledal tkole. Nekako je padla odločitev, da pa mogoč le ne rabim takega avtomobila in, da je mogoč zadnji čas, da bi ga poskušal prodat, ker bi za njega iztržil še kak pameten cekin. In sem ga. No že ko sem ga prodajal, sem vedel točno, kaj bo moj naslednji avto. To je blo tole.. No proti prejšnjemu prava igračka, ampak je pa kabrio, in tega še pred tem nisem mel, no pa saj ni bil tak slab, kljub kar lepemu številu prevoženih kilometrov sem se z minimalnimi stroški vozil celo leto v Ljubljano in to vsak dan in mi je tako ratalo narest prej ko v enem letu preko 40.000 kilometrov. In sedaj napoči ključni trenutek, prodaja. Priznam, poskušal sem ga prodat že čez zimo, kar pa za tako vrsto avta ni glih ugoden tajming, zato sem se odloču, da zdaj ko prihajajo dnevi za te av
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati Makedonij
Preberite več