Preskoči na glavno vsebino

Preteklost in prihodnost

sta dve stvari na katere včasih nimamo vpliva. Za nazaj pač ne mormo kaj velik narest, kaj je blo je blo, včas pa tud za prihodnje stvari nimamo prevelikega vpliva. No vsake tolko pa le lahk odločamo o svoji usodi in o stvareh, ki si jih želimo, da se nam zgodijo. In zato sedaj vsi nestrpno pričakujemo, da se nam pridruži naš novi član v družini.

Ko takole malo berem za nazaj bi sedaj po običaju moral nametat tu kup številk iz leta, ki je za menoj. Se pravi kilometri, taki in drugačni, hitrosti, višinci in še in še. Žal tokrat nebo tako. Pa ne rečem, da to v preteklosti ni bilo pomembno pa tud ne rečem, da še kdaj v prihodnosti to ne bo. Nikoli se ne ve, no v tem času sem pa ziher, da zame v ospredju niso številke in tempo in podobne stvari, pač pa čisto nekaj drugega. Pa s te ne misli, da športanje ni potrebno in pomembno. Seveda je sej s tem zelo povečamo kvaliteto svojega življenja in občutek, ko nekaj narediš zase je zelo pomemben za dobro počutje. Še bolje pa je ko migaš pa pri tem nisi preveč obremenjen z raznimi številkami. Tak, da še bomo migali...

No pa saj kaj je blo je blo. Kot rečjo naši južni brati "posle jebanja nema kajanja". Če pač sem trmast pa sem leto dni čakal, da sem se spravu pozdravit poškodbo, keri mi je kriv a ne, no glavno je da sem se spravu porihtat to. No sedaj zadeve kažejo očiten napredek in igla, ki mi jo je dvakrat zapičil zdravnik v Srbiji rese dela čudeže, vseeno pa po mojih naj optimističnih napovedih lahko pričakujem, da tečt ne bom začel pred februarjem. Pa kaj potem, saj zdaj je zima in mi itak ne bo dolg cajt, tak in drgač ne.

Se pravi, čakamo na prihodnost, kaj nam bo prinesel in gledamo malo za nazaj. Spomini takšni in drugačni, k sreči veliko več lepih kot slabih. Ja res je za nami je dobro in lepo leto. Mislim, da smo ga lepo preživeli. Predvsem tu mislim, na kvalitetno preživet čas s svojimi, tega nikoli ni dovolj in preveč. Vesel sem, da vedno uspemo s kombinirat svoje hobije z druženjem in aktivnim preživljanjem prostega časa. Ja res je vse se da če se hoče.

Kar se športa tiče, pač to leto ni blo bogve kaj, no vsaj po tekmovalni plati. Če pa pogledam na splošno pa je bilo super. Športal sem več kot dovolj, res je da sem malo spremenil discipline, saj v zadnji četrtini leta nisem tekel tako rekoč nič, sem pa zato malo več časa porabil na kolesu in pa z vadbo za moč. Zadnje pričakujem, da se mi bo v bodoče še zelo obrestovalo.

 Tako leto je torej za nami, čakamo še zadnjega dobrega moža, da nas obdaruje in nato pričnemo z novim. 

Torej naj bo srečno in zdravo!




Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…