Preskoči na glavno vsebino

Igla

direkt v tetivo. To pa je bilo doživetje. Take bolečine pa še nisem občutil pa sem že dolgo na svetu. No, če bo na koncu res tud kaj rezultatov zaradi tega potem se ne bom pritoževal.

Mogoč moram celo zadevo malo bolje pojasnit. V mojem boju z ahilovo tetivo sem preizkusil kar nekaj različnih zadev, od takšnih in drugačnih fizioterapij, masaž, maž in še in še. Rezultati pa so bolj ko ne slabi. Res je, da sedaj po dvoinpolmesečnem neteku grejo stvari malo na bolje, vendar pa je tetiva še vedno boleča če pritisnem nanjo, da pa ne omenja, da sem vmes naredil dva testna teka, ki sta bila res čist počasi pa se je stanje spet takoj poslabšalo. In bolj ko se je bližal moj odhod v tujino bolj sem začel iskati strokovnjake tudi na Hrvaškem in v Srbiji. In tako sem naletel na ortopeda v Novem sadu in mu opisal težavo. In tako sem dobil ponudbo, da mi poskusijo zadevo pozdraviti z mojimi lastnimi matičnimi celicami. No danes sem bil deležen prve terapije. Zadeva poteka tako, da ti vzamejo kri iz katere potem izločijo določen protein in ti ga vbrizgajo na mesto poškodbe. Na ta način zdravijo poškodbe hrustancev, mišic in kit. No in tu je sedaj nastopila ta igla v tetivo in nato še malo tako naokoli po tetivi z vmesnim vbrizgavanjem te snovi. Cela stvar je kar neprijetna, ampak, če bo na koncu dala rezultate bom  vesel in se ne bom pritoževal. 

Da pa ne bo samo to, sem si pred tem vzel še malo časa za ogled mesta. In sem bil prav prijetno presenečen nad lepo urejenim centrom z veliko cono za pešce z lepimi trgovinami in lokali. No itak pa grem naslednji teden spet. In na koncu upam na najboljše.

Pa še malo fotografij.




Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…