Preskoči na glavno vsebino

Želje so eno

realnost pa čisto nekaj drugega, če si realen seveda. No kaj pa ti pravzaprav ostane kot biti realen pa naj bo katera koli odločitev v življenju.

Lani oktobra, ko sem se končno odločil, da naredim nekaj v zvezi z mojo poškodbo in da nenehna bolečina, ki sem jo imel in nenehno šepanje pač ne vodita nikamor sem imel željo, da pričnem teči nekje po mesecu in pol. Ja to je bila želja, realnost pa je taka, da še sedaj kaj dosti ne tečem, ker tetiva še sedaj ni čisto OK. Realno sem sedaj nekje na tretji četrtini do popolne ozdravitve, to se pravi, da redno tekel ne bom še vsakj tja do jeseni ali začetka zime. Seveda pa obstaja možnost, da se zadeva še podaljša, bomo videli. Dejstvo je, da je tisto, kar je bilo zame včasih nepredstavljivo, se pravi to, da nebi šel tečt sedaj čista realnost, pa ne samo to ampak je to sedaj čisto sprejemljiva realnost. Po drugi strani pa je res, da sem tek nadomestil pač sedaj s kolesom in pa treningi moči, da kdo nebi mislil, da sem pač lepo zleknjen nekje na kavču in se smilim samemu sebi. Dejstvo je, da dalje, ko sem zanemarjal svojo poškodbo, dalje bo sedaj trajalo, da se postavim na noge. Žal čudežnega zdravila, ki bi te po večletnem zanemarjanju telesa potem takoj postavilo nazaj pač ni, no vsaj jaz za njega še nisem zvedel in prej ko to spoznaš lažje ti je prebroditi vse skupaj.

Je pa cela stvar tudi za nekaj zelo koristna, saj sem spoznal tudi, dobre strani vsega tega. Od kar ne tečem kar naprej je moje telo veliko bolj prožno in mišice niso tako zategnjene, kljub temu, da dosti kolesarim in delam kar intenzivne vaje za moč pa ne čutim takšne utrujenosti, kot sem jo prej ko sem večinoma le nabijal tekaške kilometre. Bo že res, da je kolo veliko bolj prijazno do telesa. Kot vidim je možnost za poškodbe veliko manjša, razen če doživiš padec takrat so posledice lahko brutalne. Sploh, če izbereš pravo kolo za sebe je možnost poškodb ali bolečin po treningu res majhna pa tudi če par dni zaporedoma delaš daljše in težje treninge telo ni podvrženo tako velikemu stresu kot pri teku.

Na koncu lahko rečem, da je realnost zame prinesla veliko pozitivnih strani, ne samo, da sem končno zbral moč in se posvetil temu, da se pozdravim, ampak tudi to, da sem spoznal, da ni vse v teku, kar se letos po že več kot 5000 prevoženimi kilometri na kolesu tudi vidi.

No tekel pa še bom, najbrž nikoli več toliko, niti tako hitro kot sem, bom pa še.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…