Preskoči na glavno vsebino

Ne spremljam jih veliko

ampak tu pa tam pa preberem kaj se piše po njih. Gre za raznorazne forume. Pri meni je dolgo časa bil v ospredju TF (tekaški forum), mal opokukam tud na Bicikl.com pa še na kerega, no pravzaprav sem registriran samo na teh dveh, aja pa še na Maxximumu, ki pa gta že dolgo nisem pogledal. 

Kaj čem povedat, to da je vedno manj koristnih informacij, ki ti jih taki forumi nudijo. Ko sem začenjal s tekom sem iskal vse živo na forumu, od tega kera oprema je dobra, pa do tega kako je blo na tekaških tekmah, pa do tega kako si pomagati pri poškodbah, no v glavnem pač stvari, ki so me v danem trenutku zanimale. No tu pa tam sem postavu tud kako vprašanje al pa napisal kako izkušnjo, pa naj si bo mnenje kako je blo na tekmi la pa o tem kaki se mi zdijo keri copati, kdaj pa kdaj pa tudi o tem poškodbah, ki so me ali pa me še mučijo. dejstvo pa je da sem vedno poskušal pisati objektivno in resnično brez olepševanja stvari. Če mi je na teku blo hudo in sem trpel sem to napisal, ker žal tek ni samo uživancija, če so me mučile poškodbe sem o tem kaj napisal in če mi kaj ni blo všeč sem tud to izrazil. V glavnem vedno se trudim, da sem z svojim pisanjem objektiven, še bolj pa da ne dajem komentarjev samo zaradi tega da jih dajem, kot to vse večkrat opažam nekatere.

Če povprečen uporabnik preleti te forume mu bo kar hitro jasno o čem govorim. Žal se je po moje vsebina forumov zelo izgubila in je kar težko pridobiti neke konkretne informacije o tem in onem. Mislim, da je najtežje priti prav do informacij o poškodbah, kar se teh športnih forumov tiče. Kot, da bi nas bilo sram pisati o lastnih težavah in nato deliti izkušnje z tem kako si pomagati pri raznih poškodbah. Najlažje je napisati prebrskaj po starih postih ali podobno, vsi pa vemo, da se stvari z leti spreminjajo in, da je vedno kaj novega na področju pomoči pri raznih poškodbah. No pa da ne ostanem samo pri tem, tud trendi prehrane grejo naprej, pa opreme in še in še, vendar pa je kr težko dobiti kako pametno frišno informacijo. 

Res si želim, da bi forumi bili to kar so bili pred parimi leti, da bi ljudje odprto pisali o svojih izkušnjah pa naj si bodi kakršne koli, da bi bili pripravljeni pomagat človeku, ki izrazi željo po informaciji, ne pa da se ga zasuje z kupom neprimernih komentarjev, ki nimajo nobene veze s tem kar nekdo vpraša. In tak potem postavi samo eno vprašanje in nikoli več, ker vsakemu pametnemu se potem ne da prerekat po forumu kr nekaj v tri dni in mu odgovarjat na včasih prav butaste komentarje. 

Ja res si želim, da bi ljudje na forumu bili iskreni, predvsem pa pripravljeni pomagat tistemu, ki za to zaprosi.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…