Preskoči na glavno vsebino

Avtodom trip

je za nami. In najprej rezultat, čist na kratko, fina izkušnja, ki jo bomo še ponovili.

Ampak, da se vrnemo na začetek. Ko smo dobili vabilo, da se udeležimo konfirmacije, to je podobno birmi, samo, da je to v evangeličanski cerkvi. No v glavnem, ko smo izvedeli, da gremo v Stuttgart je padla odločitev, da gremo z avtodomom. Pot je treba nekako prevozit v vsakem primeru, se nam je pa zdelo, da je mogoče to glih prava destinacija, da probamo kako nam bo. 

V planu smo imeli potep od sobote, do torka zvečer a smo jo morali zaradi vračila avtodom že v torek dopoldan malo prilagoditi in bo pač Salzburg ostal za kdaj drugič. Drugače pa smo začrtali pot preko Karavank v Avstrijo do Salzburga, nato pa zavoj do Bertesgadna in ogled Orlovega gnezda.

Seveda, pa se ninsmo mogli včakati, da si naredimo prvo malico, ki je bila že v Lescah.


Žal smo po napornem vzponu do parkirišča, ki je pravi preizkus za mašino, saj je na enih delih kar 24 % ugotovili, da je možen ogled šele maja in tako smo se spustili v dolino in si šli malo ogledat mestece. In je kaj videt, res lepo urejeno Bavarsko mesto z lepimi hiškami in še lepšimi razgledi na okolico.

No vsaj za en selfi je bil razgled tud z parkirišča OK.


Sprehod po Bertesgadnu.



Tako prvi postanek za ogled in kosilo je za nami in gremo naprej prosti cilju. Vožnja poteka kar tekoče, čeprav je tudi v Nemčiji polno gradbišč na avtocesti in bo v času praznikov in sezone po moje zastojev še in še. No mi imamo srečo in se mimo vsega prebijemo le z upočasnjeno vožnjo. Do večera prispemo na cilj, kar nekako po planu okoli 7 ali malo čez zvečer. Se malo podružimo z gostitelji in se prijetno utrujeni zleknemo v naše vozeče domovanje in zaspimo. 

Nedelja je rezervirana za slavje, tako, da dopoldan uradni del v cerkvi, nato pa prijetno druženje ob hrani in pijači do poznega popoldneva, ko se spakiramo in odpravimo do kampa v Legolandu. Tam ekspresno opravimo formalnosti, ker smo imeli že rezervacijo in plačilo urejeno, sparkiramo vozilo in hitro malo na okloli.

Seveda pa obvezna slika z prvim srečanjem likov iz kock.


Kar se samega kampa tiče je res narejen po Nemških standardih, čistoča na vrhuncu, edino kar manjka je mogoče trgovina s špecerijo.

Po prespani noči pa se skoraj nismo mogli včakati, da bo ura 10, ko se odprejo vrata, da se zapodimo med vse atrakcije, ki jih ponuja ta zabaviščni park. In res je kaj videti, nešteto skulptur, ki so skoraj neverjetne in vse to iz Lego kock.

Nekaj vzorcev pa tule.





Za malico smo pojedli pekač mesa, krompirja in zelenjave, kar je blo še večje presenečenje, da kosli spoh ni blo zasoljeno drago, ampak je to skupaj s pijačo prilo 31 evrv, kar ni glih nekaj veliko, glede na to, da smo se najedli vsi.

Pekač pred in po ;)



V glavnem sprobali smo vse, kar smo lahko, edino Miha bi še kaj pa je bil tu pa tam premali za meter, ki označuje vstop na kako atrakcijo in zato bomo mogoče potovanje čez par let, ko malo zrastemo ponovili, če ne v ta pa v kateri drugi podoben park. 

Nekje do 4ih popoldan je vreme sodelovalo in ravno pravi čas je začelo deževati, ko smo obdelali kar je za obdelati bilo, tako, da na koncu še obvezen skok v trgovino po komplet kock in pa seveda še eno torbico za Živo in v teku do našega mobilnega doma in počasi proti Sloveniji.

Pot domov je potekala doka tekoče, razen enega polurnega zastoja malo pred mejo z Avstrijo, tako, da smo z postankom za malico pri Chiemseeju, kjer je Aldi tako rekoč na avtocesti in se da kupit vse za malico na poti, ter za postanek za dotočenje goriva in pa še en postanek za kavo, skupaj porabili slabih 8 ur do Maribora.

Za konec lahko rečemo samo, da je bila to res lepa izkušnja in če si malo splaniraš pot v naprej je lahko tako potovanje res prav zabavno. Mi ga bomo še ponovili.

Nekaj fotk se najde tudi na FB in Instagramu.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…