Začaran krog

al kaj pa vem, kako bi temu lahko rekel. Že dolgo razmišljam o tem in očitno spadam v tisto manjšino, ki jo je težko zastopit. Gre namreč za to, da pač meni denar še zdaleč ni najpomembnejša stvar na svetu. Pa da ne bo pomote, seveda se zavedam in to še kako, da pač brez njega pač ne gre zato pa tud že več kot 25 let hodim nekam, da si zaslužim vsakomesečno plačo, da lahko vzdržujem sebe in družino. Ampak v čem je štos, gre za to, da sem čisto zadovoljen, če lahko dostojno živim s tem kar imam in v tem se pravi, da ne životarim a ob enem ne pičim nekega luksuza, ker pač mi to ne pomeni kaj dosti. Ne rabim super avta, če naš sedem let star avto služi namenu, ne rabim ogromne bajte ali stanovanja, če nam je 70 kvadratov zadost, ne rabim hodit na dopust na Karibe, če je Hrvaška za nas super in še bi lahko našteval. Z eno besedo nisem neki materialist in mi je zato včasih težko zastopit nekoga, ki bi lahko šel v penzijo pa ne gre, ker plačuje še ne vem kak kredit za bajto ali pa še kaj bolj tumastega. Ko bi ljudje bili podobnejši meni bi jim bilo veliko lažje v življenju ob enem pa bi tudi zaposlovalci videli, da je treba ljudi drugače spoštovati a žal dokler bo za večino materialna dobrina prioriteta v življenju bodo na nasprotni strani ljudje, ko bodo to s pridom izkoristili in saj dobro vejo, da jih s tem držijo v šahu in si lahko na račun tega marsikaj dovolijo.

Ampak glede na to, da sem v manjšini kar se tega tiče potem izpadem včasih čudak pri drugih, pa saj to še ni tako moteče, bolj se gre za to, da nastane nasprotje v razmišljanju ko sem v službi. Seveda mi še vedno ne gre iz glave zadnja izjava, da sem med bolje plačanimi pri nas, pa, da ne bo pomote dobim okoli 1100 evrov na mesec in za ta denar hodim v službo petek in svetek, ne malo kateri praznik, da o vikendih in ponoči sploh ne govorim. Če omenim še to, da zadnje čase ne vem kaj je 40 urni delavnik, bo po moje zadosti. Ja na tem mestu bo sedaj nekdo rekel, sam si vedel kakšna služba je to in ja res je vedel sem, ob enem pa nisem pričakoval, da bom v očeh nadrejenih vreden manj kot nič. No ampak očitno bi moral biti hvaležen in vesel, da lahko delam in da se do mene obnašajo kot, da mi delajo uslugo. Dragi gospodje, na tem mestu vam zagotavljam, da bi jaz lahko preživel tud z kakim evrom manj, če bi lahko celi mesec spal doma, če bi lahko vikende in praznike preživel z družino, če bi se lahko izognil nenehnemu ubadanju s raznimi prošnjami, kdaj rabim prosto, da bom lahko šel na kako praznovanje ali kaj podobnega. Ja to so stvari s katerimi se moram ukvarjati in za katere sem bajno plačan. 

Pa da neham jamrat, pomlad je tu, na nekaterih mestih cvetje že prav lepo diši in ko si takole malo v naravi je svet in ljudje v njem takoj lepši. No danes sem ugotovil tudi, da je malo višje še kr nekaj zime in, da Pohorje s kolesom razen po asfaltu še ne pusti k sebi in, da bo še kar trajalo, da bo.