Zdravje po pedesetem

 je po moje kar  pomembna tema. Tudi tu bom izhajal iz svojih izkušenj in spoznanj. 

Torej sam zase lahko rečem, da prvih sprememb kar se tiče zdravja še prav za prav nisem občutil in sem na srečo samo enkrat pristal v bolnici, pa še to je bilo sedaj že skoraj pred tridesetimi leti, no če sem natančen je bilo to leta 2000, ko sem imel vnet slepič, ki je potem posledično moral zapustiti moje telo. kar se ostalega tiče so moje zdravstvene težave povezane predvsem z pretiravanjem v športu, beri teku. Mogoče o tem kaj več v temi, ki bo povezana z športom po petdesetem, ampak, če na kratko povzamem sem imel v enem obdobju tam, ko sem bil star med 35 in 40 let kar veliko težav z hrbtenico, kar je bilo vse povezano z velikimi količinami teka in premalemu posvečanju krepitvi ostalih mišic. 

Torej če povzamem, če bi se s tekom ukvarjal količinsko manj ali pa če bi veliko več posvetil časa krepitvi mišic hrbta ali bolje rečeno mišic trupa najbrž to teh težav nebi prišlo.

Ampak vseeno pa vse le ne gre tako gladko. Torej, decembra lani sem imel zdravniški pregled, ki ga predpiše služba in tam so mi na EKGju odčitali neke vrednosti, ki niso v mejah normale. Ne bom se spuščal v podrobnosti, ker še meni niso popolnoma jasne, ampak dejstvo je, da sem sedaj v tem letu dobil že toliko napotnic za različne preglede srca, da bom že zaradi tega postal bolan, če se malo pošalim. No za enkrat pregledi ne pokažejo kakšne konkretne napake, in, da v bistvu še ne vem ali je konkretno res kaj narobe ali pač sem eden izmed redkih, ki pač imajo malo abnormalne vrednosti, kar se tiče EKG meritev. Preden dokončno dobim vse zaključke me čaka še eno slikanje in potem bo nekako padlo dokončno mnenje, no vsaj upam, da bo. Je pa tu seveda eno dejstvo, ki pa je neizpodbitno, da vsa ta leta dela v neenakomernih časovnih pogojih in velika izpostavljenost stresu sigurno ne pripomoreta k temu, da bi se mi stanje izboljšalo. 

V vsem tem bolj ali manj slabem je nekaj tudi dobrega, najprej to, da imam k sreči zdravnika, ki razume situacijo v kateri sem in razmere v katerih delam in kar je najpomembneje, da me v najslabšem primeru čaka še leto in pol do dne, ko bom dokončno lahko rekel, da ne rabim več vstajati ob nenormalnih urah, se po uro ali več voziti v eno smer in potem biti 12 ur v službi in potem to ponoviti še v obratnem redu, se pravi, da mi ne bo treba prebedeti vso noč in se ukvarjati s stvarmi, za katere normalni ljudje, no koliko jih je še ostalo, sploh ne vedo da obstajajo.

In če na koncu potegnem črto, moram reči, da imam za enkrat kar srečo, kar se zdravja tiče, če izvzamem tele zadnje izlete pri kardiologih v bistvu še nisem imel resnih težav. In roko na srce sploh ne čutim, da bi bilo v bistvu bilo kaj narobe z mano, tko, da sem tudi glede teh stvari lahko pozitiven.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 3

Spet Grčija