JAZ IN...

 na Brani. Ja spet sem bil v hribih, plan je bil osvojiti vrh Koroške babe, ampak sem na travniku na Okrešlju bil malo nepazljiv no pa tudi oznake na tem razpotji niso glih bogve kaj. Kakor koli nekako sem imel v mislih, da je odcep malo višje in ko sem ugotovil, da ga ne bo sem bil že na pol poti do Kamniškega sedla, tako je bila odločitev enostavna, še enkrat na Brano s tem, da je tokrat prvi del do Kamniškega drugačen, saj sem štartal od koče pri slapu Rinka. Pot pa že tako poznam iz prejšnjega izleta, ko sem šel na Planjavo, le s to razliko, da sem tokrat kar 15 minut bil prej na sedlu, od tam pa se dobre pol ure in bil v dobrih dveh urah že na vrhu. Ker pa sem bil tako hiter in ker je lep dan kar klical k temu, da se še malo potepam, sem se odločil, da le najdem pravi odcep na travniku na Okrešlju in če ne drugega, da se povzpnem na Savinjsko sedlo, kjer je tudi državna meja. Tako sem se spustil nazaj in nato še enkrat zagrizel v strmino. Ja je kar breg do sedla in če ne druge...

  Da mi nova vlada zrihta šiht nekje v gospodarstvu. Ni hudič, da tud jaz ne padem med teh 50.000, ki smradimo v javni upravi in vlečemo bajne dnarje, med tem ko je gospodarstvo na kolenih in morajo na tisoče kilometrov stran iskati delovno silo. Ne samo, da bodo s tem rešili problem v gospodarstvu, pač pa se bo avtomatsko sprostilo še več delovnih mest v javni upravi, saj ne bomo več potrebovali uradnike, ki se ukvarjajo z izdajo delovnih dovoljenj za te tujce, prav tako bodo izpadli tisti, ki se ukvarjajo z integracijo teh ljudi, pa še mogoče kaki učitelji slovenščine bodo viška, če kje sodelujejo v učenju tujcev. Ko gre človek tako malo globje se delovna mesta kar sama črtajo in po moje bolj, ko se bodo ukinjala več jih bo za ukinit.  Seveda pustimo to, da o tem razpravljajo taki, ki so celo življenje preživeli in svoje življenje financirali ravno iz teh javnih sredstev, ampak oni so nenadomestljivi in brez njih nebi prišli do teh idej, ki so naravnost genialne pa ne s...

 in tokrat je to Planjava. Še en lep vrh v KSA. Tokrat sem za izhodišče izbral kočo pod slapom Rinka v Logarski, kamor sem kot že po pravilu prišel zvečer, si tam vse lepo pripravil in zjutraj malo čez peto sem že bil na poti.  Najprej do slapa Rinka, ki ga v temi niti prav videl nisem, potem do koče na Okrešlju, kjer sem imel prvi krajši postanek, da sem si slekel zgornji del. Od tam pa naprej do Kamniškega sedla. Pot se na trenutke kar konkretno vzpenja in je treba kar dobro gristi. No pri koči kratka pavzica in potem naprej v smeri Planjave. Od koče se najprej lepši del poti, ki je lepo uhojena in nič kaj naporna a se kar hitro vse skupaj spremeni in se tudi že srečamo s prvimi klini in zajlami, ki ns potem spremljajo lep del poti le proti koncu spet pridemo na pohodni del, ki pa se kar konkretno vzpenja proti vrhu. Jaz sem za celoten vzpon porabil nekaj manj kot tri ure, a se nisem pretirano gnal tako, da bi se ga dalo premagati še hitreje. Po zahtevnosti pa se po moje lah...

 tudi tokrat v Kamniško-Savinjskih alpah. Tokrat je padla Brana, izhodišče pa spet parkirišče v Kamniški Bistrici. Čeprav se da z vozilom malo višje s čimer si prišparaš kako uro hoje in 300 višincev pa sem jaz seveda štartal od koče v Kamniški Bistrici.  Štart malo čez peto je v tem času pomenil, da bom eno uro hodil po temi in nekako sem imel v mislih, da bom ravno ven iz hoste, ko se zdani, ko se bo posledično že tudi kam videlo na okoli. Saj ko hodiš po hosti se glih ne vidi nekaj velik na okoli in je pogled usmerjen predvsem na pot.  Torej pot iz ceste kmalu zavije v smeri Kamniškega sedla, kjer na tabli piše, da je predviden čas hoje 3 ure in pol. Zagrizem v klanec a tokrat se odločim, da bom začel res zložno, da ne bom potem ves cel adijo na poti nazaj. Tako začnem res lepo počasi, pot je lepa, najprej zagrizeš v hrib, ki se čez nekaj časa konča in se pot poravna in tu pa tam celo malo spusti. Čez nekaj časa se zopet začne vzpon a tudi ta ni prehud. Po dobri uri pa...