3.etapa, 82,9 kilometrov

UUUUAAAAA. Jebemo m.... A včeraj sem napiso, da je bla kraljevska etapa. Hmmmm, pol pa res ne vem kaj naj rečem za današnjo. Štart je bil auaaaa, cel sem bil zategnjen, no po parih kilometrih pač sprejmeš bolečino in greš. Spet sma z Boštjanom potegnala z štarta in prevzela vodstvo ;), no potem naju je dohitel legenda slovenskega ultramaratona Miro Režonja, vendar ni dolgo držal vodstva. In tako sma tekla spredaj celi del teka, do cilja.
Ne zdaj nehat brat ko veste zaključek ;). Po ene 25 kilometrih sma zavila desno, kjer je bila tabla Kolovrat, hitr za njo pa še ena in to trikotna z eno čudno številko 14%, in to vzpona, adijo pamet kaki breg, nisem mogu vrjet uuuuu in potem je sledilo kar nekaj kilometrov ultramaratonskega pohoda, no ampak vseen je pa blo tud kaj videt po poti, no to bomo tud pokazali, nič skrbet ;)
V glavnem, ko je bil tahujš breg za nama sma pa držala kar konkreten tempo celo pot. Vmes seveda sprotna hrana in pijača, za katero skrbi Tatjana (LUPČKA, VELKEGA), prot koncu pa vročina, še sreča, da je bil zadnji del večinoma spust. Ja, kaj še naj, še mal sma povečala prednost pred zasledovalci, če koga zanima bo vse informacije dobil TU.
Še jutri in pol ...

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

In čudak leta 2019 je...

Nevaren šport