Preskoči na glavno vsebino

3.etapa, 82,9 kilometrov

UUUUAAAAA. Jebemo m.... A včeraj sem napiso, da je bla kraljevska etapa. Hmmmm, pol pa res ne vem kaj naj rečem za današnjo. Štart je bil auaaaa, cel sem bil zategnjen, no po parih kilometrih pač sprejmeš bolečino in greš. Spet sma z Boštjanom potegnala z štarta in prevzela vodstvo ;), no potem naju je dohitel legenda slovenskega ultramaratona Miro Režonja, vendar ni dolgo držal vodstva. In tako sma tekla spredaj celi del teka, do cilja.
Ne zdaj nehat brat ko veste zaključek ;). Po ene 25 kilometrih sma zavila desno, kjer je bila tabla Kolovrat, hitr za njo pa še ena in to trikotna z eno čudno številko 14%, in to vzpona, adijo pamet kaki breg, nisem mogu vrjet uuuuu in potem je sledilo kar nekaj kilometrov ultramaratonskega pohoda, no ampak vseen je pa blo tud kaj videt po poti, no to bomo tud pokazali, nič skrbet ;)
V glavnem, ko je bil tahujš breg za nama sma pa držala kar konkreten tempo celo pot. Vmes seveda sprotna hrana in pijača, za katero skrbi Tatjana (LUPČKA, VELKEGA), prot koncu pa vročina, še sreča, da je bil zadnji del večinoma spust. Ja, kaj še naj, še mal sma povečala prednost pred zasledovalci, če koga zanima bo vse informacije dobil TU.
Še jutri in pol ...

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...