Preskoči na glavno vsebino

1. etapa, 80,5 kilometrov

je za mano. Šlo je super in proti pričakovanjem, štart v umirjenem tempu, do začetka vzpona na Pavličevo sedlo, nato pa v hrib, če bom reku z lahkoto, se bo čulo mogoč čudno, ampak, je blo res tak. Nato je sledil spust in po 20ih kilometrih še dugi vzpon, tokrat na Jezerski vrh, spet brez večjih težav, nato pa spust vse do Preddvora, kejr je bil tempo vse okoli 4:15 do 4:30 po kilometru. Na 40tem kilometru čas 4ure 17 minut. No od tam pa do 60 kilometra je kar fajn letelo, pol pa vmes nekaj bolečin pod rebri, pa tud malo soprano je postalo, ampak hvala bogu sem bil vse bližje cilju. Po 70em kilometru še zadnji vzpon iz Tržiča, nato pa malo gore, dole in spust v Begunje in končno cilj v Poljčah.
No glede na to, da sem mel nekak planiran čas prihoda v cilj okoli 15 ure, sem ga kar krepko presegel in bil v cilju ob 13:40, se pravi, da sem porabu za progo 6 ur in 39 minut, mah, še celga šihta nisem oddelal.
No, zdaj mal čutim tačke, predvsem tetivo leve noge, ampak do jutra bo že, bo moglo bit.

Slike sledijo ko neha deževati ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...