Preskoči na glavno vsebino

2. etapa, 82 kilometrov

je tudi za mano. Kolesarji bi ji rekli kraljevska, no pa o tem mal kaseje. Začeli smo tam, kjer smo včeraj končali ;) z bolečimi nogami, predvsem z stegni, in mal tud z bolečo ahilovo. Začela sma skupaj z zmagovalcem včerajšne etape Boštjanom in potem sma se držala skupaj celo pot, kar je blo res super.
Pot je šla čez Jesenice, ki so po moje najbolj "športno" mesto, ker tolk navijačev, (beri) nestrpnih voznikov, ki so mahali in trobli z avtov še nisem videl nikjer drugje skoncentriranih na enem mestu. No pa pustimo to, v glavnem, čez Jesenice pa do Kranjske Gore in nato vzpon na Vršič, lepo počas umirjeno in z občutkom. No s še večjim občutkom pa potem spust, ki je bil veliko težji, kot vzpon. Po spustu pa po lepi dolini Trente, kjer naju je hladila hladna Soča in to dobesedno, saj se je Tatjana celo potrudla, da jo je šla iskat in jo nato natočla v flaše, kak pa je pasalo se pofrišat z njo pa nimam besed. Tatjana en velik CMOK ;). Ja nič tko so minevali kilometri, ki so se kar nekam podaljševali proti cilju, ampak sma jih, kot sem že reku zdrla skupaj v velikem stilu ;).
Končni rezultat, delitev prvega mesta, za 82 kilometrov pa sma porabla 7 ur in 51 minut.

Aja, da ne pozabim, vse to, kar je bilo do zdaj in upam, da še bo do cilja mi nebi uspelo v takem stilu, če mi nebi pedenala od spred in od zad Tatjana, res HVALA, kaj naj druga rečem.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…