Preskoči na glavno vsebino

Mal v hrib

kot bi se lahko z lahkoto reklo teku na Sv. Duh. No, ker je minilo že kar nekaj časa, od kar sem tekel na tem teku (tri leta), sem letos rekel, da grem spet probat, če bom že dost priš k sebi po Tran-Slo.
Z dobrimi regeneracijskimi teki in kar dosti kolesarjenja sem se že kar dobro pobral, zato je pač odločitev padla, da grem probat in pol kaj bo, pač bo.
Jutro je blo bolj tko, tko, nikakor se mi ni dalo iz postle, ampak na kaj me to že spominja hahaha, ja tud, ko je bil tek čez Pohorje je blo tko, pa se je na koncu prav dobro izteklo. OK, se nekak zbašem s postle, na brzino WC, pa nekaj pojest pa kava, pa gremo, ker eni so bli že nestrpni pa se jim je mudilo in jih skrbelo, da nebi zamudili, hahaha.
Jutro pa res pravo za tek, lepo sončno vreme, temperatura pa pomoje niti 10 stopinj ne, ker je obetalo super pogoje. Po prijavi in pozdravu z starimi znanci, ki so redni obiskovalci tekem Štajersko-Koroškega pokala smo se že zapodili od štarta in nato malo ravnine, nato pa hrib, ki se ene trikrat kar pošteno postavi pokonci, vmes pa se lepo zlagoma vspenja, da se da prav fajn tečt, no po slabih 10 kilometrih, se proga začne celo spuščati in to kar konkretno, kjer sem jaz imel največ težav, no nato še nekaj ravnine in spusta pa še ciljni vzpon in to je blo to.
Na cilj prišel kot peti, izboljšlal sem čas za točno 3 minute in pol od zadnjega nastopa in v katergoriji odnesel zmago. Tud čas 1 ura 4 minute in 6 sekund za skoraj 14 kilometrov in 740 višincev obeta kar dobro pripravljenost in s pametnim treningo, kdo ve kaj še pade v jeseni.

To je blo to za tako lepo nedeljo.

Profil proge je pa bil tak...


In prvi trije v moji kategoriji

                                                                    (foto: Boris Rožič)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…