Preskoči na glavno vsebino

Kmečki pristop

ki ga imam jaz, no vsaj kaj se teka tiče, čeprav bi kdo reku, da še kje drugje, pa tega zarad takega la pa drugačnega vzroke ne pove ;)
Ok, nazaj k teku in mojemu pristopu, ki mu jaz pravim "kmečki" in s tem nikakor nočem žaliti kerega kmeta, ker če bi to hotel pol bi reku da je moj pristop kmetavzarski, kar pa ni. In zakaj kmečki? To pa zato, ker sem bolj sam svoj mojster in, ker sem tak, da se največ naučim, če se učim iz svojih napak.

No pa, da povem zakaj sem sploh začel to temo. Ja zarad tega, ker je izšla spet nova revija o teku v kateri je bolj malo novega in veliko že napisanga, seveda pri tem ni nič slabega in tud moj pristop, se pravi kmečki ne pomeni, da jaz tega vsega ne prebere (kolk pač upoštevam je druga stvar).

In kaj pa jaz pogrešam pri teh revija je mogoče, da bi poleg vseh doktorjev, docentov, trenerjev in vseh ostalih strokovnjakov, napisal še kaj keri od navadnih smrtnikov, ki se bolj ali manj ukvarjamo s tekom, da bi kdo napisal svoje izkušnje o teku, o poškodbah, o hrani, o tekmah itd.

Tole, kar bom zdaj jaz napisal ne bo nikjer objavljeno ampak vseeno bom napisla, kak pa sem jaz začel s tekom in kaj sem v vsem tem času spoznal, no najbrž vsega ne bo bo pa nekaj stvari iz katerih sem se nekaj tud naučil ali pa še tud ne in vedno znova ponavljam iste napake.

Začel sem tko mal na pamet s starimi supergami namenjenimi za ne vem kaj, no to, da rabim tekaške copate sem pogruntal brez strokovne revije in sem šel v nakup. Kupil sem copate brez, da bi vedel, da obstajajo copati za pronatorje pa supinatorje, ampak sem kupu copate, ki so se mi zdeli taki fajn pa ne preveč dragi, ker nisem vedel kolk bom sploh jaz tekel in kak dolgo me bo držalo. Čez nekaj časa sem dobil v roke Polet s testom tekaških copat, šele takrat sem se zavedal kaj vse morš gledat pr copatih, kljub vsemu moram povedat, da sem kar tko po občutku tud že prvič kupu kar dobre copate in jih pol kar dobro zdelal. Priznam pa tud, da sem pol mal upošteval tud nasvete s Poleta glede copat.

Ok, copate sem mel, nato čujem nekje za pulz meter in, da pač to tekač mora met in seveda sem ga imel tud jaz, od začetka seveda bol tak model, ki ni bil nek hud tehnični dosežek, pa še dobr da ni bil, ker tko nisem druga kot samo tekel in nič upošteval številke, ki jih je kazal, roko na srce tud nisem vedel v kakem pulzu naj bi tekel in sem pač tekel kolk sem lahk prenesel pa če je blo to povprečno 175 utripov pa je blo 175 utripov, eto pa tud to sem preživel. Seveda sem kasneje spet nekaj prebral o raznih conah srčnega utripa in v keri naj bi treniral.... Ampak to je blo kasneje, pa roko na srce to še zdaj velikokrat zanemarjam ampak tečem po občutku.

No pa še nekaj o količini teka, tud to sem jaz kr tko kolk pač se mi je dalo, nič ni blo važno al sem hodu na tekme tam do 10 kilometrov al sem šel na polovičko al pa na maraton, jaz sem tekel za trening, kolk sem mel volje in časa....

No ko sem že kar prebral nekaj člankov sem našel na internetu program za maraton pod 3 ure in sem začel trenirat po njem ampak glej ga zlomka, kljub vsem treningom, tempo tekih, intervalih in ne vem kaj še vse, se na maratonu ni glih izšlo in sem šel domov razočaran. In tako se od zdaj naprej raznih planov zelo izogibam!

Bom pa povedal, kak je moj recept za dobro odlaufan maraton: dobra baza z veliko dolgimi in počasnimi teki, za piljenje hitrosti pa nato nekaj dobrih tempo tekov z dobrim predhodnim ogrevanjem in nato  z hitrostjo malo hitrejšo od ciljnega časa na maratonu, ki so dolgi okoli 7 - 9 kilometrov in nato dober iztek. To je zame pravi recept za dober maraton.

Drgač pa tečem po občutku, če mam tri dni dober občutek naredim pač tri dobre treninge, če pa se tri dni slabo počutim pa naredim tri počasne teke, v glavnem čist po občutku.

Kar se tiče obutve sem veliko prebral in pa tud veliko probal tega in onega in sedaj pač tečem z takimi, ki so mi vredi v katerih se fajn počutim in sem hiter!

Aja pa še nekaj o poškodbah. Ja od začetka me je bolelo sve živo, mišice, pa tetive pa kolki pa ne vem kaj še vse, ampak to pač je, ko tako zastano telo začneš spravljati v tekaške napore, kaj se tiče poškodb zdaj moram priznat, da mam kar srečo in jih nimam veliko, le tu pa tak kašne boleče mišice, ki ponavadi hitro minejo. Tu si pomagam tko, da mal namažem s kakim hladilnim gelom pa mal zmasiram in mal spustim tempo treninga pa kaka savna je tud dobrodošla.

In čist na koncu še nekaj o prehrani in prehranskih dodatkih. Tud o tem piše vse živo. Od začetka sem pač jaz začel tečt predvsem zato, da se znebim odvečne teže in takrat sem tud kar pazu pri prehrani, vendar sem hitro ugotovil, da če hočeš tečt je treba tud jest in zdaj z zagotovostjo vem, kera je moja optimalna telesna teža, da lahk tud kvalitetno tečem. Kar se tiče prehranskih dodatkov sem tud o tem nekaj bral in seveda tud nekaj probavo, kot je npr. kreatin, no razen da sem ratal kako kilo težji pa zame nekih učinkov ni blo. Edina stvar, ki je zame OK so poleg izotonikov med treningi, gelov na maratonu,  le še proteinski  - beljakovinski napitek po teških treningih ali po tekmi. 
Drgač pa jem vse od mesa, zelenjave, sladkarij, sadja...

To bi blo na kratko o mojem "kmečkem" pristopu in vseen uživam v teku in sem včas tud kar dober ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…