Preskoči na glavno vsebino

Kroženje

denarja je najbrž normalen proces, sploh v taki družbi, kot je naša. A kakšna da je naša družba?? Ja kaka le potrošniška, ka pa. No za to lahk najdemo tud opravičljive razloge, ampak o tem mla kasneje...
Zdaj raj o tem, kako so nam določeni osebki sposobni "spipat" evre. Pravi profesionalci za to so v smučarskem centru na Rogli. Letos so se še posebej izkazali z uvedbo kart za smučarski tek. No pa, da takoj povem, da sem jaz bil za to, da se to uvede, seveda v prepričanju, da se bo kvaliteta ponudbe res dvignila nad vse ostale centre, ki imajo tekaške proge. Seveda pa sem živel v zmoti in je bil moj nakup sezonske karte kar precej preuranjen. In kaj sem jaz sploh pričakoval, da bo? Po moje ne preveč, mogoč samo to, da na tekaških progah ne bo več sprehajalcev, ki so za tekače kar moteči in, da bojo v primeru pomanjkanja sega in ob pravih pogojih uspeli zagotoviti vsaj en mali krog na katerem bi naredili umetni sneg. Evo samo to dvoje sem si jaz zaželel, vendar pa se je pokazalo, da iz tega ne bo nič. Sezona se je začela kar hitro in z kar lepo količino snega, ki nam ga je podarila mati narava. No že po prvih obiskih sem ugotovil, da z redom ni nič drugače, kot je bilo lani, ko pa je prišla odjuga, ki je pobrala naravni sneg smo z njo tud vsi tekači ostali na "suhem". Kljub temu, da je nato sledilo kar dolgo obdobje zelo mrzlega vrmene in da so snežni topovi bruhali sneg 24 ur na dan, ni bilo ne duha ne sluha o zasneževanju tekaške proge. Da bo stvar še bolj smešna so odgovorni na vporašanje zakaj ne zasnežijo tud mal tekaškega dela odgovorili, da je preveč vetrovno in da veter odnaša umetni sneg... In pol sledi to, da zdaj hodimo v 80 kilometrov oddaljen Pirkdorfersee, ki je skoraj 1000 nadmorskih metrov nižje od Rogle, kjer pa imajo skoz urejene proge in zasnežene z umetnim snegom, seveda tud tam plačamo za tek, vendar tam vsaj laufamo.
Končna ugotovitev je ta, da edini vložek na Rogli je to, da so na stadion postavli človeka, ki pobira karte no pa seveda to, da jaz karte za Roglo več ne kupim, to pa ne pomeni, da tam ne mislim laufat, da ne bo pomote...
No pa še nekaj o potrošniški družbi. Dolgo že razmišljam o tem... Slovenci se mi zdi da preživimo večino svojga časa v trgovinah, čeprav se jaz temu izogibam, sploh nakupov ob nedeljah in praznikih. a še vseeno so moje nakupovalne navade daleč od idealnih. Zdi se mi, da je največja napaka, ko hodim vsak dan v trgovino in tako kar naprej nekaj kupujem in zapravljam dnar, na koncu pa ne kupim nič pametnega. Tu bo treba še mal spremenit sistem, naredit spisek stvari in it enkrat na teden v trgovino nakupit stvari in konc. Tud kruh se da kupit in zmrznat in je to-to. Mikrovalovka vse reši ali pa še bolje tak kot od časa do časa že delamo, da se kruh speče doma.
In zakaj so naše nakupovalne navade take kot so. Seveda je tu prejšnji sistem, ki je predvsem malo starejši generacijo pustil velik pečat, saj niso imeli možnost nakupovati bogve kaj, razen seveda preko meje, kamor so se trumoma odpravljali v nakupe. Sedaj, ko je pri nas vsega več kot preveč se mi zdi, da hočejo eni vse nadoknadit. Za mojo generacijo ali pa še mlajše pa to ni več opravičilo, saj nismo in niso občutili tistega pomanjkanja, ker pač še nismo kupovali ali pa še mlajši, ki so se rodili že v novem sistemu polnem izobilja, ki ga nudijo polne trgovinske police. Vendar zakaj pa potem še vedno taka nakupovalna mrzlica pri Slovencih, ki se včasih, kot da bi se prenašala iz roda v rod. Odgovor je mogoče na dlani, a se mi potem, ko poplačam vse položnice in stroške in ko mi ostane kakih 50 ali 100 evrov to splača šparat?? Najbolj ne in pol se gre v trgovino in se še kupi nekaj za pojest in popit in je pol to-to!! Ali pa ne vem, kaj je razlog, da so še vedno naše trgovine popolnoma zabasane od ljudi.
In po tem je tu tista kruta realnost, da nas je prejšnji sistem pustil odzadaj za 50 let, ampak ne tko na zunaj ampak v razmišljanju, ki ga imamo. Žal tko je!!

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…