Preskoči na glavno vsebino

Ko tek postane užitek

vem, da je tu zima. Eni se tačas grejo zimsko spanje, jaz pa končno znižam obrate na tak nivo, da niti malo ne trpim med tekom, ampak mam med treningom celo čas mal počakat pa se ogledati okoli sebe in pa seveda o marsičem razmišlat. No ampak o mojih razmišljanjih malo kasneje...

Res, nedeljska jutra imajo svoj čar (če nisem na šihtu seveda). Današnje še posebej. Ura nekaj čez pol sedmo, na vzhodu se že malo kažejo prvi jutranji sončni žarki, nebo je popolnoma jasno. Odprem okno v spalnici, res je, niso se zmotli včeraj, ko so rekli da bo -10. Res nima smisla bit notri, grem ven. Zunaj popolna tišina, neverjetno. Začnem tečt, lepo počas, poslušam škripanje pod nogami in... ja nič druga se ne sliši, prav neverjetno, nikjer nikogar, ah ko bi ljudje vedeli, kaj zamujajo ko pridejo ven šele takrat ko ni več take tišine. Da je jutro popolno zagledam malo srnico, ki si je prišla iskat nekaj za pod zob prav do naselja...


Cele pol ure rabim, da le končno vidim nekoga, ki se s popolnoma zamrznjenim avtom poskuša peljati po cesti, najbrž tko mal na slepo mapak vseen se pa pelje, jaz pa em peš ;).

Kaj sem hotel povedat, aja to, da v teh trenutkih, ko ne gledam skoz na uro in skoz preračunavam tempo, ki ga moram držati na treningu, imam sedaj dost časa da razmišljam tudi o čem drugem. O sebi, o ljudeh okoli mene, o stvareh, ki se v danem trenutku zdijo pomembne, nepremagljive, včasih celo tragične, pa se na koncu izkaže, da so le privid v daljavi, da so le trenutek v življenju, ki mine in se izkaže kot nepomembna stvar, kot nekaj brez česar se da preživeti, kot stvar, ki sploh ni odločala o ničemer...

No pa še mal naprej. Bliža se čas vsesplošnih obdarovanj, bliža se čas, ko bomo pokupili vse kaj se pokupiti da, da bi obdarovali ljudi okoli sebe, ljudi, ki jih imamo radi.
Pa je res le materialno darilo tisto s katerim lahko nekomu izkažemo svojo ljubezen, svojo zahvalo ali pa , da nekomu pokažemu, vem da si tu, rad te imam, vesel sem, da si ob meni... Ali ni večje darilo, da poiščemo v sebit tisto najboljše, kar imamo in to podarimo tistim, ki jih imamo radi, ali ni darilo to, da poskušamo razumeti tistega, ki ga imamo radi, da ga podpiramo, da znamo komu prisluhnit, ko to potrebuje, da ga znamo vspodbuditi. Ja včasih so malenkosti tiste, ki dajo veliko, le redkokdaj pa so materialne dobrine tiste, ki nas osrečijo.
Ko najdemo tistega s katerim bomo dosegli celotoloto, se pravi 100%, ki pomenijo recept za uspeh v življenju pa bomo tudi srečni pa čeprav to vedno ne bo tudi pomenilo, da imamo kup dnarja ali drugih traparij, ki slej ko prej minejo mi pa ostanemo...

Ampak to so le prazne besede, živimo v času potrošniške družbe, kjer nekaj pomeniš le če imaš kaj pokazati navzven, če se lahk pokažeš z dobrim avtom, z dobrimi oblekami, z velikimi hišami in dopusti v eksotičnih krajih. Veliko smo krivi sami, ker se damo navleči tisočim reklamam s katerimi zasujejo poštne nabiralnike in televizijske oddaje. V bisvtu se kar pustimo, da drugi razišljajo namesto nas, mi pa to vse sprejemamo in na koncu celo verjamemo, da ni življenja brez vseh teh stvati.

Kdaj bomo začeli raje iskati tiso ali tistega, s kom ali s čim bomo lahk tvorili celoto, se pravi tistih 100%, ki zagotavljajo uspešno predvsem pa srečno življenje...

V glavnem lepo je ko je zima, za mene v bistvu kar nekakšne oddih od napornega leta...

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…