Preskoči na glavno vsebino

SREČA - ZDRAVJE

ti dve besedi bosta v prihodnjih dneh po moje tolkrat izgovorjeni, da se mojo že mal znucale in pol grejo ti prazniki mimo in noben več mi ne bo reku, da mi želi sreče in zdravja. Al pa da ne bom preveč pesimističen, če bom to le od koga slišal bo to bolj izjema kot pravilo.

No pa saj to sploh ni namen mojga pisanja, mene bolj zanima a je kakšna povezava med SREČO in ZDRAVJEM? Po moje mal je no, ampak se mi bolj zdi da deluje bolj ali manj le enosmerno. Kak to mislim?
Ja tak pač, da če si zdrav še ni rečeno, da maš srečo, no če se sam spomnim Titanika, tam jih je blo velik zdravih pa sreče niso meli (najbrž to ne bo vsem smešno), ampak vseen. Jaz sem sam pri sebi razmišljal kaj bi izbral, če bi se moral odločit med srečo in zdravjem... Ja pri men bi prevladala sreča (v to vštevam seveda tud to, da bom mel srečo, da bom zdrav). Kakor koli že se mi zdi, da je sreča pojem v katerega lahk stlačimo vse naše življenje in ljudi, ki jih imamo radi in ki so nam pomembni. Mislim, da lahko le srečen človek osrečuje ljudi okoli sebe in jim s tem da tisto največ, kaj si zaslužijo.

No pa če potegnem še mal črto pod iztekajočim letom. Ja vsi delajo neke analize in inventure pa zakaj še nebi jaz. Ko tko mal premišljujem lahk rečem, da sem to leto res imel tud jaz SREČO. Mogoče je to tud mal v povezavi z samim lotevanjem stvari, saj, če se stvari človek loti po pameti in ne z glavo skozi zid mu lahk pol to tud rata in pol je človek zadovoljen in lahk reče da se je vse izteklo SREČNO!

Zame je še posebej pomembno, da me razumejo, ker vem, da me je včasih teško razumeti v mojem početju, ampak moji dve babiki, me in spet imam pač SREČO.

Ko bi bilo tud prihodnje in prihodnje in prihodnje in pri....... leto tak bom pa res lahk SREČEN!!!


Aja pa da ne pozabim SREČE IN ZDRAVJA VSEM ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…