Preskoči na glavno vsebino

Hitro ali

počasi, veliko ali malo... Večna vprašanja, ki se nam postavljajo, predvsem v teh časih, ko se nekako bliža konec leta. 

Ali čas res tako hitro mineva, hja relativno, ko je leto na okoli se mi zdi, da je minilo kot bi mignil, ko pa sem včas v nočni pa se mi zdi, da se vleče v neskončnost. Vedno je tako, da ko v nečem uživamo to hitro mine, ko pa nam nekaj gre naj jetra pa tega ni in ni konec. Kaj čemo tak pač je. Ko gledam to teorijo lahk rečem, da je blo leto odlično saj je minilo kot bi mignil. 

Kaj se tiče velikega in malega pa je to tak, najenostavneje je ko rečemo al je 20 evrov velik al mal... Po moje je za dat velik, za dobit pa bolj mal, no saj to je moje mnenje. Mogoč je to spet čas, ko o tem malo več razmišljam, to pa za to, ker vsak dan v tem času slišimo na stotine zgodb o tem in onem, o ljudeh, ki si žal v teh dneh ne morejo privoščiti vsega, kar nam ta skomercializiran svet nudi, kupe dobrot, ki pa žal tud najbogatejšim ne morejo povrniti najbistvenejšega v tem času, to pa je pristna družinska bližina, mir in ljubezen. Kdo ma v tem času to ima vse.

Zelo pomembna lastnost, ki je v teh časih vedno bolj redka, pa je to, da znamo prisluhniti eden drugemu, da mislimo tud na koga drugega, kot na sami sebe, da si vzamemo čas za ljudi okoli sebe, ne pa da je najboljše komunikacijsko sredstvo telefon ali pa računalnik in misel, da SMS z besedami "rad te imam" pove vse. Vzemimo in vzemite si čas za malenkosti, ki nas osrečijo, ker le tako bo bomo lahko srečni.

No za konec pa še malo moje športne statistike. No ker je leto na okoli je potrebno pogledat, kaj se je dogajalo na športnem področju. Letos se je moja tekmovalna sezona zaključila že v spomladanskem delu. Predvsem so za to krive poškodbe, nekaj pa tudi izčrpanost, ki je bila posledica naporne pretekle sezone Kljub vsemu pa sem kar pridno migal bolj ali manj v lastni režiji in tako se je nabrala kar lepa kilometrina tako v teku, kot na kolesu, dodal pa sem tud nekaj treningov za moč pa tud teka na smučeh ne smem pozabiti.

In tako se je nabralo tole skozi leto:

tek

kolo


tek na smučeh

Ja nič to je to za letos, jutri pa od začetka.



Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …