Preskoči na glavno vsebino

Odprto pismo

ki ga bom zdaj napisal je nastalo zaradi revije Polet, ki jo redno prebiram najbrž že od vsega njenega nastanka. Pri tem moram priznati, da sem pred kratkim vrgel med stari papir Polete zadnjih štirih ali celo petih let.

V bistvu je bila to revija, ki me je kot še marsikaterega drugega bralca navdušila, da se tudi sam preizkusim z rekreativnim športom. Tudi svojo prvo polovičko sem odtekel s pomočjo Poleta in planom treningov v njem. V bistvu je bila od začetka to revija, ki je prinesla ogromno odličnih podatkov za rekreativca, ki se je začel ukvarjat z različnimi oblikami rekreacije. Tako si lahko v njem najdu nasvete za izbiro tekaške obute, kako pravilno izbrati okvir kolesa, kako se pravilno prehranjeati, kako trenirati in še in še. 

Popolnoma se zavedam, da je revijo, ki piše o teh stvareh težko obdržati zanimivo in aktualno, predvsem, ker se stvari ponavljajo iz sezone v sezono in zato je težko pisati iz leta v leto o enih in istih stvareh in obdržati revijo zanimivo in brano. Zaradi vsega tega se v bistvu v nekaterih stvareh celo strinjam z novim odgovornih urednikom g. Maseljem, ki v začetku tega uvodnika pravi "manj je več", kar je lahko v nekaterih zadevah še kako res. V primeru izhajanja Poleta se strinjam, da je bolje imeti dva kvalitetna Poleta na mesec, kot pa štiri (pod)povprečne. Vseeno pa tukaj ne razumem zakaj oba izvoda ne morem dobit zraven Slovenskih novic, ki jih imam naročene predvsem, če že ne kar zaradi Poleta. No sedaj moram vsak drug četrtek kupit še Delo, če hočem prit do Poleta.

Če je to (ne)spretna marketinška poteza, potem Vam moram žal sporočiti, da bom v kratkem odjavil Slovenske novice in raj vsak drug četrtek kupu enkrat Delo drugič pa Slovenske novice in bo to - to.

Vsekakor pa želim tudi novim ustvarjalcem Poleta veliko uspeha pri njihovem delu in obilico zanimivih vsebin, člankov, napotkov in ostalih člankov, ki nas bodo še naprej pritegnili k branju, ob enem pa apeliram na vse, da Polet ponovno postane in ostane stalna priloga časopisa Slovenske novice.

S spoštovanjem!

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …