Preskoči na glavno vsebino

Prvič

od kar beležim kilometre, ki jih naredim pri teku in na kolesu se je letos prvič zgodilo, da imam v tem času več prekolesarjenih kilometrov, kot pa sem jih pretekel.

Razlogov za to je več, prvi razlog je moje ubadanje s takšnimi in drugačnimi poškodbami. Letos me veliko muči piriformis sindrom. Zakaj? Nimam pojma, ker tud letos nisem delal nič drugače kot prejšnja leta. No ampak razloge pa lahko vendarle poizkusim iskati. Mogoč se telo oglaša in mi skuša dopovedat, da ga mal preveč zlorabljam in da rabi malo počitka. Možno je tudi, da sem pač v stadiju, ko pač se v mojem telesu dogajajo določene spremembe, ki nato povzročajo tud določene bolečine. Zdajšnje stanje je najbrž posledica spleta večih okoliščin, saj sem prejšnji mesec nenormalno veliko presedel v avtu pri tem sem opazil, da podzavestno sedim bolj na levi strani, kar je posledica nenehnih bolečin s katerimi sem se ubadal skozi pomlad. Da bi stvar še poslabšal pa sem imel v sobi točno nad posteljo namontirano klimo, ki mi je fajn pihala po križu med spanjem (ampak če pa je blo tak vroče).

Kakor koli že pravzaprav nima kakega velika smisla, sa se veliko obremenjujem s tem pač vzamem stvari take kot pač so in poizkušam najti rešitev, da odpravim težave. No očitno pa je v vsem skupaj dobro to, da pač zdaj več kolesarim in tako lepo uživam na biciklu, ko me mine asfalt pa lepo vzamem gorca pa na makadam in je spet super. 

No poleg tega pridno delam vaje za moč. Pri tem uporabljam tud nekaj malga uteži in pa zadnjo Tatjanino pridobitev ketlebel. Sicer ima komaj 9 kil, kar naj bi bla nekak začetna teža za žensko. Po podrobni preučitvi videa t.i. ketlebel guruja sem napravil prvi trening in drugi dan ugotovil, da spadam očitni glih med povprečne babe ;). No zdaj sem se že mal utrdil in morm priznat, da mi ti treningi prav ugajajo in bojo dobra priprava na zimsko sezono. Sedaj še sam nabavim enga malo težjega in bo.V bistvu sem začel počas opuščati kakršno koli misel, da bi letos sploh šel na kako tekmo in se vse bolj nagibam, da počakam zimo in šele takrat poizkusim na kaki dirki.



Pa še eno stvar poskušam spremeniti in to je prehrana. Po prebiranju Sock-doca sem se odločil, da mal spremenim način treninga in prehrane ter se usmerim v paleo. S tem, da v začetku jem samo meso in zelenjavo ter nekaj oreščkov. Na začetku se mi je zdelo to šala mala, no po parih dneh pa vidim, da le ni tako enostavno, kot se sliši. No ko se v začetku meniš, da pač lahk ješ solato in meso si misliš, ja super ka češ boljšega. No kmalu pa se pokaže, da to ni tak enostavno. Ampak nič bom vstrajal zdaj dva tedna, da vidim, če bojo kakšne spremembe. Predvsem tu pričakujem, da se mi malo izboljša vnetje piriformisa. Bomo vidli kak pa kaj. Če sem neho kadit bom še to zdržo.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…