Preskoči na glavno vsebino

Tudi za knjige

se najde čas. Zadnji čas spet kr veliko berem. No že od nekdaj sem bral z večjimi in manjšimi presledki. Vedno pa je pri meni bolj ali manj isto to, da imam vedno v obdelavi vsaj dve knjigi, ki jih potem berem glede na trenutno razpoloženje. 

No v zadnjem času sem spet kr reden obiskovalec knjižnic, seveda pred tem malo pobrskam po raznih forumih, kje se kaj zanimivega bere. V bistvu berem vse, najbolj pa me zanima kaj zgodovinskega ali pa kake zgodbe napisane po resničnih dogajanjih.

Če zdaj začnem naštevat kaj vse sem v zadnjem času prebral bo to kr težko, vseen pa bom izpostavil par knjig, ki so name pustile kr največji vtis.

No kr nekaj časa nazaj sem prebral knjigo Legia patria nostra oz. Borci brez preteklosti. Knjigo je napisal Mariborčan Robert Markuš, ki je oddelal celih 15 let v Legiji tujcev. Za mene odlična knjiga, ki sem jo kar požrl. Vse o njem lahko izveste tudi TU.



No naslednja knjiga z zgodbo, ki se zdi skoraj neverjetna je knjiga z naslovom 7000 dni v Sibiriji, zgodba o človeku, ki je preživel več kot 20 let v različnih zaporih tedanjega sistema Sovjetske zveze v Sibiriji. Avtor je Karlo Štajner. Knjigo priporočam vsem, ki jih zanima taka tematika.



Včeraj sem zaključil neverjetno knjigo v dveh delih. Naslov je Kavlej 22. Zgodba, ki se dogaja v času 2. svetovne vojne in opisuje življenje v taboru ameriških vojaških letalcev. Zgodba pa ne opisuje vojnih poletov ampak predvsem življenje med letalci, poveljniki in ostalimi, ki so prisotni v taboru. Zgodba se na trenutke odvija tako, da sem se marsikdaj vprašal, če sem jaz nor al avtor, ki je to knjigo napisal. Dialogi se prepletajo z tako intenzivnostjo, da jim je včasih skoraj nemogoče slediti in povzročajo pravo zmedo pri bralcu. Zanimiva knjiga in jo vsekakor priporočam.



No vmes med dvema deloma prejšnje knjige, sem prebral pa še eno od mnogih biografij o Titu z naslovom Titi brez maske, avtorja Mira Simčiča. Zanimivo branje, ki poleg Tita podrobno predstavi tudi vlogo njegovih najožjih sodelavcev v času njegove vladavine. Po koncu si lahko resno postaviš vprašanje, če bi se stvari obrnile kako drgač, če bi eni živeli kako leto dlje. Priporočam seveda tud to.



No vmes sem prečital par knjig oz. nadaljevanj Jamesa Pattersona. Mislim, da je tu zdaj bla že 11. knjiga. Lahkotno branje za poletne dni in za zabavo.

No sedaj sem ravno začel z Mojstrom za dež, na polici pa je še knjiagy Scota Jureka Eat and run.

A pa da ne pozabim redno pa spremljam tud tale BLOG, zanimivo branje.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…