Preskoči na glavno vsebino

Pred osmimi leti

in prav tako za Velikonočno jutro sem se odločil, da naredim nekaj sprememb v mojem življenju. Za spremembo od tega jutra takrat nisem šel tečt, ker pač tega nisem bil sposoben, ampak sem šel na pohod, še dans se spomnim kak je bil dober filing, ko sem prišel domov.

Tokratno jutro pa sem se prebudil na drugem koncu Slovenije. Kdo bi si mislil, da bo to Prekmurje. Pač so se plani za ta vikend spremenili in smo se odločili, da bomo vikend preživeli pri Tatjaninih starših v Murski Soboti. Že nekaj prej sem si mal na netu pogledal kje naj bi potekal moj Velikonočni tekaški podvig. V planu sem mel mal daljši tek vendar nič izjemnega tam nekje okoli 20 kilometrov. No na koncu se je stvar mal drgač obrnala.

Nekako sem imel v mislih traso v smeri Bakovci do Bistrice in potem obrat proti Beltincem in nazaj v Soboto. Začel sem tako po nedeljsko lepo počas v deževno jutro najprej do naselja Krog in pa nato v smeri Bakovcev, kjer sem premagal edini strmino (nadvoz nad avtocesto), nato pa do Dokležovja, kjer je na slabem osmem kilometru sledil prvi postanek zaradi razvezanega copata. No v tem križišču bi tud moral zaviti levo, če bi hotel, da bi se moj tek iztekel po slabih 20ih kilometrih, tako pa... Nadaljujem tek naravnost proti Ižakovcem in tud tu ne zavijem levo ampak še pičim naravnost do Melincev in nato do Gornje Bistrice, kjer pa se le odločim, da se bo potrebno počas obrnit nazaj. Tu sem že naklepal čez 15 kilometrov. Ves čas me bolj ali manj pere, veter pa mi skoraj celi čas piha v hrbet. Tako, da že vem, kaj me čaka na obratu. Najprej več kot 5 kilometrov popolnoma ravne ceste proti Beltincem in pa kot bi skakalci rekli dokaj močan vzgonski veter ;). V Beltincih par ovinkov in tek mimo cerkve, kjer se je zbralo veliko ljudi, ja seveda če pa je Velika noč, no le jaz pa mimo. Tu me je že pošteno zeblo od dežja in vetra sem mel roke čist otrple. No po parih ovinkih skozi Beltince pa nov ravninsko vetrni odsek zopet dolg okoli pet kilometrov do Rakičana in od tam še zadnji šprint proti cilju v Murski soboti. Na koncu se je planirani tek iz 20 podaljšal na 31,5 kilometrov. Vse skup mi je vzelo dobre 2 uri in pol.

Evo trase teka.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …