Preskoči na glavno vsebino

Kartice

"ugodnosti" a kakšnih ugodnosti... Res se ne da več v normalno trgovino, da nebi rabu na blagajni se mal manj ko tepst z blagajničarji, da jim dopoveš, da prvič nimaš kartice in drugič, da jo tudi ne boš mel. Ja pi... no zaka rabim zdaj kartico da bom še bolj zasipan z neumno pošto in pa maili od katerih je 99% itak samo reklama in kvazi popusti. Za crknat res. Greš v trgovino pa že: "A kartico imate???" "Ne nimam!" "Pa bi jo meli???" "Ne nebi!" In to čist vse povsod, no skoraj vsepovsod. K sreči obstaja trgovina, kjer nakupiš plačaš in adijo. Pa ne bom prehit hvalu in govoril kera je to, da ne bom kaj hitro presenečen. Ampak res je zadeva prišla že tako daleč, da je že več kot tečno in prav razmišljam, da si boma dal delat majice s kakim napisom naprimer, NIMAM IN NOČEM VAŠE KARTICE! Al kaj naj, ker je že prav moteče. Eto primer, zjutraj grem na bencinsko, natankam in pol človek če plačat, pa že: "Kartico ugodnosti mate?" "Ja kakih ugodnosti pa, a bom lahk cenej tankal?" Hmm, ja no, ne glih:" "No pol pa jo ne rabim, pa kaj sladkega tud ne bom, raje povem že vnaprej!" In vedno je tako, človek če v miru natankat avto in plačat, če pa bi šel v šoping pa to ziher ne bo na bencinski.... Res bom začel tankat na Hrvaškem al pa v Avstriji kaj mi bo bližje v določenem trenutku, no čez Hrvaško se vozim kar velik, te pa naj majo oni moj dnar, sam da v miru natankam in grem. 

No pa saj ni to edini primer. Kdaj prej je obstajala še kakšna trgovina z gradbenim materialom, kjer niso meli teh famoznih kartic, no sedaj tud tega ni več, itak pa ne moreš mimo blagajne, da te še tam ne posilijo z super ugodnimi izdelki....

A smo res Slovenci al smo Slovenceljni in se damo nategnat z vsako malo kvazi ugodnostjo in že letamo po trgovinah in kupujemo z nevem kakimi popusti in to petek in svetek. Očitno že če ne nebi še zadnja dva trgovca, ki sta imela zaprte trgovine ob nedeljah tudi le ta odprla svojih vrat, ker sta pač ugotovila, da pač raja na sončni strani alp nima drugega hobija kot pa v nedeljo lazit po trgovinah. Po nekod pač ljudje ob nedeljah posedajo na soncu v parkih ali pa kafetkajo doma na tersi, no v Sloveniji pa raja v nedelo zjutraj leti v trgovno in nakupuje kot da je edini dan v tednu, ko so trgovine sploh odprte. Bolano. No pa seveda nikoli ne pozabijo vzeti seboj svoje kartice za "mega" popuste. 

Ja res je, Slovenija je še vedno v krizi, ampak ta je v naših glavah in pameti, ki je očitno že zdavnaj nimamo več!

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…