Preskoči na glavno vsebino

Nazaj

k teku se počasi ampak res počasi vračam. Po zadnjem nastopu na Braverunu so me spet bolele noge, kar pa sploh ni čudno. Z nič teka grem na tek in to po vrhu še na tek po gozdu in zelo razgibanem terenu, kak me pol nebi bolele noge.

No sedaj pa sem se odloču, da bom k crossfitu dodal še teke. Za enkrat ne mislim nič pretiravat ampak bom začel s teki dolgimi do 40 minut, pri katerih bo tempo striktno odvisen od pulza. Odločil sem se, da bom začel z metodo Maffetona. On zagovarja da se večina treningov opravi s pulzom, ki je na ali pod mejo t.i. aerobnega praga. Izračun je enostaven 180 minus leta in dobimo pulz oz. maksimalen pulz do katerega lahko pridemo pri treningih. Številka se lahko malo korigira v navzgor ali navzdol, kar pa je odvisno od stanja osebe, npr. ali se vračamo po poškodbi, bolezni, in pa od same fizične pripravljenosti osebe.

Ta teden sem opravil dva taka teka. Res se vidi, da sem čist iz tekaške forme po drugi strani pa so teki v tem tempu kar prijetna zadeva. Sicer še mam malo težav z tem, da držim določen pulz, ampak mislim, da bom po še parih treningih že dobil občutek za pulz in mi ne bo treba kar naprej kontrolirat številk na uri.

Vem, da sedaj v tem primeru ni pomembna hitrost je pa vseeno zanimivo kak tempo dosežem pri povprečnem pulzu okoli 137 utr/min. Tempo se vrti nekaj čez 5.30 min/km in prav zanima me kolk bom napredoval v prihodnosti. Nekak mi je cilj, da tečem po tej metodi tam do pomladi, le dolžino teka bom počasi podaljševal. Pa da vidimo kaj bo.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…