Preskoči na glavno vsebino

Balkan

smo in bomo še nekaj časa. Žal je tako in keremu to še ni jasno mu res izrekam sožalje...

Edino kar imamo evropsko so kupi trgovin in pa seveda cene v njih, kar pa žal ne odvrne nakupovalne mrzlice slovenčkov, da nebi trumoma drli in nakupovali vse povprek v vseh mogočih urah dneva in dnevih tedna. Ampak to je zgodba o kateri sem pisal že x-krat in kot bi lahko rekli "Psi lajajo, karavana gre dalje"

Nisem eden tistih, ki gi na veliko hodil k našim severnim sosedom, tu pa tam kak ajnkauf v Ikei, kot rečemo to pa je tud vse. Drgač pa grem največkrat bolj ali manj samo skozi Avstrijo in še to največkrat s kolesom, pozimi pa le če res ne najdem kake zaplate snega pri nas na kateri lahk vsaj mal zapeljem tekaške smuče. Evo in včeraj sem šel do Pirkdorferseeja, male vasice blizu Pliberka pod Peco, kjer jim kot po čudežu uspe urediti lepe proge za tek na smučeh, če so le temperature vsaj približno blizu minusa. Prideš, plačaš nekaj evrčkov in lahk tečeš in ne samo to, tud ko je tema se da saj imajo celo zadevo tud osvetljeno, pa še radio lahk poslušaš preko zvočnikov. Pa da ne bo kdo mislil, da je to na vem kaki višini, vas je pod Peco in je mogoč na dobrih 700 metrov na morjem. Ampak, če je volja se vse da, očitno.

In pol pogledam k nam, konkretno na Roglo. Višina konkretna, preko 1500 metrov nad Jadranom, umetnega snega več kot dovolj, žal pa ne tudi za tiste, ki smo kupli sezonsko karto za tekaške, za nas je dober samo naravni sneg, če seveda je, če pa ne, pa nam ostane bentenje ali pa vožnja do Pirkdorferseja.

In tu se vprašam, a ne znamo ali nočemo ali ne moremo, mislim, da kar vseskupaj.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...