Preskoči na glavno vsebino

Balkan

smo in bomo še nekaj časa. Žal je tako in keremu to še ni jasno mu res izrekam sožalje...

Edino kar imamo evropsko so kupi trgovin in pa seveda cene v njih, kar pa žal ne odvrne nakupovalne mrzlice slovenčkov, da nebi trumoma drli in nakupovali vse povprek v vseh mogočih urah dneva in dnevih tedna. Ampak to je zgodba o kateri sem pisal že x-krat in kot bi lahko rekli "Psi lajajo, karavana gre dalje"

Nisem eden tistih, ki gi na veliko hodil k našim severnim sosedom, tu pa tam kak ajnkauf v Ikei, kot rečemo to pa je tud vse. Drgač pa grem največkrat bolj ali manj samo skozi Avstrijo in še to največkrat s kolesom, pozimi pa le če res ne najdem kake zaplate snega pri nas na kateri lahk vsaj mal zapeljem tekaške smuče. Evo in včeraj sem šel do Pirkdorferseeja, male vasice blizu Pliberka pod Peco, kjer jim kot po čudežu uspe urediti lepe proge za tek na smučeh, če so le temperature vsaj približno blizu minusa. Prideš, plačaš nekaj evrčkov in lahk tečeš in ne samo to, tud ko je tema se da saj imajo celo zadevo tud osvetljeno, pa še radio lahk poslušaš preko zvočnikov. Pa da ne bo kdo mislil, da je to na vem kaki višini, vas je pod Peco in je mogoč na dobrih 700 metrov na morjem. Ampak, če je volja se vse da, očitno.

In pol pogledam k nam, konkretno na Roglo. Višina konkretna, preko 1500 metrov nad Jadranom, umetnega snega več kot dovolj, žal pa ne tudi za tiste, ki smo kupli sezonsko karto za tekaške, za nas je dober samo naravni sneg, če seveda je, če pa ne, pa nam ostane bentenje ali pa vožnja do Pirkdorferseja.

In tu se vprašam, a ne znamo ali nočemo ali ne moremo, mislim, da kar vseskupaj.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…