Preskoči na glavno vsebino

Vitamini

in ostali prehranski dodatki. To je tema današnjega pisanja, no bolj o tem kaj jaz uporabljam in kakšne so moje izkušnje.

Takoj na začetku bom razjasnil nekaj, da sem mnenja, da lahko z pravilno prehrano dobimo v telo dovolj vsega, kar naše telo potrebuje za dobro delovanje. Torej je cilj čim boljša prehrana v smislu, da jemo čim bolj raznoliko in čim manj predelano in po možnosti domačo hrano. Jaz sem mnenja, da je hrana del naše kulture in bivanja in če je za nas že od nekdaj znano, da se je zelje, fižol, meso, krompir, zakaj bi zdaj jaz moral jest ful nekih morskih sadežev, pa ne rečem, da te stvari niso dobre in zdrave, vendar pa niso značilne za naše okolje in za telo, ki se je v določenem času prilagodilo življenju v bolj kontinentalnem okolju. Seveda je to lahko debata, ki se nikoli ne konča, ampak kot rečeno to je moje mnenje in moj način razmišljanja in tega se jaz držim. Torej jemo tisto, kar je značilno za nas pri tem skrbimo, da so stvari čim bolj naravne oziroma pridelane na čim bolj naraven način.

Kar pa se tiče raznih dodatkov k prehrani in vitaminov pa je stvar sledeča. Jaz jemljem določene dodatke in vitamine, nekatere redna druge tu pa tam, Od tistih rednih je tu vitamin B kompleks, ki ga redno jemljem od kar sem imel težave z ukleščenjem živca v hrbtenici. Predvsem B6 in B12 sta vitamina, ki obnavljata živčevje in zato torej B vitamin. Naslednji je vitamin D3, ki ga tudi jemljem redno, čeprav sem bil dolgo prepričan, da ga imam več kot dovolj, saj sem veliko na soncu in glih ne uporabljam kakih krem za sončenje, pa je analiza krvi pokazala, da temu ni čist tako. Nekaj časa sem jemal tudi K2 zaradi zmanjšanja kalcinacij, pa ga zdaj ne več. Pa redno vsak dan spijem še okoli 4 do 5 g vitamina C. Pred spanjem pa vzamem še dve tablete magnezija, dve kapsule omega 3 in pa tu pa tam probiotike. Sma pa sedaj nabavla še reloro, ki dokazano zmanjšuje stresni hormon kortizol, tako, da zdaj dva do tri krat na dan vzamem še kapsulo relore. In to je kar se vitaminov tiče to.

Pol pa so še tu dodatki, k prehrani, tu pa bom čist kratek. Do nedavnega nisem jemal bogve kaj ne pred ne po treningu. Je pa zadnjič nabavla Tatjana neki booster pa ga je zdaj treba porabit pa si te naredim eno mešanco preden grem na streho matrat kettlebell, kdaj pa kdaj dodam še kako kapsulo fatburnerja. Po treningu pa sem glih zdaj začel redno whey proteine katerim dodam še 5 gramov kreatina, to je zdaj še bolj v poizkusni fazi, da vidim, če bo kaka razlika po kakem mesecu rednega jemanja.

No to je na kratko to, kakor koli že dejstvo je, da je najprej potrebno poskrbeti za čim bolj raznoliko in zdravo prehrano, potem pa šele iskati dodatke, ki pa naj bojo tisti, ki jih naše telo potrebuje glede na to kako smo aktivni, še vedno sem mnenja, da povprečen človek ne rabi ravno obilico tablet in praškov.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…