Preskoči na glavno vsebino

Kaj dogaja

bi lahk vprašal, ko pa nič kaj ne napišem konkretno. Je pa v bistvu resnica ta, da tole nastaja samo, da pač je nekaj napisanga, ko pa se v resnici nič kaj konkretno pri nas ne dogaja. 

Mogoč je novo to, da sem dobil po dolgem času spet svojo otroško sobo... Miha ma mal težave s spanjem zadnje čase, nekaj je posledica pridobivanje še zadnjih zob, ki so mu delali težave, nekaj pa tudi to, da prehaja v obdobje, ko je "nocem"  beseda za vsako stvar. No očitno pa eksperiment, ko jaz zdaj spim v Živini pojstli in lahko lepo Živa drnjoha pri mami, obrojeva plodne sadove, saj se zdaj ne zbujamo več ponoči in spimo spet do jutra, oz. do treninga, pa še jaz mam spet svojo otroško sobo, kar je po dolgem času kar fina pridobitev. Edina težava je Živin jogi, ki je kar precej trd, kar pa ni najboljš za moj križ, ampak tud to bomo rešili.

Kar se treninga tiče vse po starem, razen to, da sem zadnjič mel mal prisilne pavze, ker sem si privoščil nov tattoo, ki je baj d vej, res lepa stvaritev majstora Antonia. Se je splačalo "trpet" skor 6 ur. Drgač pa prilagajamo trening vremenu, pač zdaj mal manj kolesa ko je dež, sem pa zadnji celo šel v enem tednu 2 X laufat, kar je apsolutni rekord v zadnjem času. No vseen pa mi ni potegnalo, da bi zdaj kaj več laufal, bom ostal kr pr ketlih. Pa ziher bo do zime še kak dan da mal pobiciklam.

V kratkem je tole vse, glavno je da nam nič ne manjka, da smo zdravi in nam nikoli ni dolgčas.

Ajoj skor bi pozabu. Sem pa bil tud letos na vzponu z MTB na Pohorje. Bi blo kr grdo da neb šel tud na tekmo, če že tak kr naprej lazim gor. Sem bil kar mal presenečen nad rezultatom, sploh glede na to, da letos nekaj ne naganjam na polno pa tud na samo tekmo sem šel bol tak na izi, pa je bil rezultat le nekaj sekund slab ko lani. No torej nekaj le dogaja.



Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…