Preskoči na glavno vsebino

Čakajoč na zimo

malo pregledujem, kaj vse sem letos počel, vsaj kaj se načinov treninga tiče. Zanimivo je to, da je sedaj vsako leto malo drugačno, med tem ko sem lani kar veliko kilometrov nakolesaril, pa je letos stvar v tem pogledu malenkost drugačna. Kolesarskih kilometrov imam kar precej manj, nekaj gre na račun dolge zimske sezone, največ pa na račun tega, da sem veliko več časa preživel na gorskem kolesu, kjer pa kilometri niso prvotnega pomena. Je pa kolesarjenje veliko bolj sproščujoče saj se lahko izognem gužvi na cestah in uživam v tišini makadamskih cest.

Kar se tiče kettlebell treningov v bistvu izmenjujem dva načina, prvi je t.i. RoP, ki temelji na dveh večinah in sicer na clean & press in pull up-i. Trening se dela v serijah v lestvicah od 1 do 5, ki se ponovijo 6 krat. Seveda je trening sestavljen iz ogrevanja, nato sledijo serije swingov in sklec, nato glavni del in potem še ohlajanje.

Drugi način pa je v bistvu bolj cross fit varjanta z različnimi vajami, kot npr. izpadni koraki z kettlebellom, vojaški poskoki z pull upom, kettlebell cleani in clean & pressi. Uporabljam pa še TRX in štango za vzgibe. Trening je tudi tu sestavljen iz ogrevanja, potem začetne ponovitve swingov in sklec, nato pa sledi glavni del, ki je ponavadi sestavljen iz šestih vaj, ki se ponovijo pet krat, nato pa še obvezno ohlajanje. Oba treninga mi vzameta med 1 uro 20 in 1 uro in 30. 

Včasih po treningih za moč dodam še 45 minut lahkotnega teka v tempu okoli 6 min/km. V zadnjem časi sem začel dodajti še krajši okoli pol ure dolg kettlebell trening S&S, ki je sestavljen iz swingov in TGU, predvsem slednji so odlični za stabilizacijo telesa. Trening pa sem opisal v enem od prejšnjih postov. Vse vaje razen TGU izvajam z 20 kg ketlom, TGU pa za enkrat še z 12 kg. Naslednji in tudi zadnji nakup pa bo 24 kg, potem pa konec, kar se teće tiče.

V povprečju za treninge porabim med 10 do 13 ur odvisno od tega kako delam in kako lahko skombiniramo vse zadeve okoli familijskih zadev. A lahko rečem, da se čas za nekaj miganja pri nas vedno najde.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…