Preskoči na glavno vsebino

Hitimo,

a se tega sploh zavedamo pa je drugo vprašanje. 

Skor sigurn sem, da se ne zavedamo vsega, kar gre tako ali drugače mimo nas. Pa kako se sploh bi, ko pa se pehamo za nesmisli tega življenja, ko je zunanji videz, pa četudi retuširan pomembnejši od tega, kaki v resnici sploh smo, ko so objave na FB pomembnejše od tega, da smo skupaj in da se zavemo, da pač ni potrebno čist vsake stvari deliti z drugimi ali pa vedeti, kaj drugi delajo. V večini primerov so vse te stvari itak zrežirane za občinstvo in so daleč od realnosti.  A, če bomo za vse to kaj se dogaja okoli nas in v kaj smo potegnili sami sebe, okrivili današnji čas potem nam pa res ni več pomoči. Najlažje je res rečt, kako hud tempo nas priganja, pa kako se brez tehnike nič več ne da in, da za nič več nimamo časa. Pa je to res? Ka pa vem... Če imamo čas preždeti na raznih družabnih omrežjih ure in ure, pol očitno čas ni tak hud problem. Jaz se z vsemi štirimi upiram vsemu temu, če pa mi v bistvu vse to uspeva pa ne vem če najbolje. 

Mogoč so male spremembe tiste, ki bi naredile velike premike. Mogoče namesto, da buljimo vsak v svoj telefon ali pa buljimo v take in drugačne bedarije na TV-ju bi bilo bolje, da se malo družimo, se kaj pomenimo in res preživimo nekaj kvalitetnega življenja. Mogoč lahko male spremembe naredijo veliko za boljše počutje. Recimo že, da vse vsi skupaj zberemo in se družimo ob dobri hrani, da je kuhanje in nato prehranjevanje družinski "event", ne pa da se vsak po svoje najemo in nato vsak v svoj kot.  Ne vem, pač predlog, mogoč kdo drug najde še kaj boljšega.

Resnica je pač ena, da so naši bližnji tisto največ kar imamo, vse ostalo je bolj tak tak. Že iz lastnih izkušenj vem, da si lahko še tako marljiv in priden delavec a, ko te na enkrat več ni tam ne mine dosti, ko nihče več ne pomisli na tebe, le domači so tisti, ki ti stojijo ob strani v vsakem življenjskem obdobju, naj bo dobro ali slabo in družina je ena in edina na katero se lahko zaneseš vedno. Torej, vzet si je treba čas za svoje bližnje pa če tudi na račun FB ali drugih bedarij, ki nas spremljajo v tem času, ki tako hiti mimo nas.




Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…