Preskoči na glavno vsebino

Gluhonemi

imajo zadnje čase veliko svojih podpornikov po Sloveniji. V mislih imam kopico ljudi, ki se pojavljajo v okolici večjih nakupovalnih centrov ali v središčih mest in pod pretvezo, da pobirajo denar za gluhoneme poskušajo od mimoidočih spuliti kak evro. Najbrž se malo ljudi zaveda, da gre v teh primerih za dobro organizirane kriminalne združbe in, da ti, ki pobirajo denar v bistvu delajo tlako za večje botre, ki so skriti nekje v ozadju. 

Seveda je to samo ena od oblik, potem imamo tu še cel kup takšnih in drugačnih invalidov, ki stojijo, sedijo, nekateri pa tudi ležijo in prosijo za denar. Pol so tu še matere z otroci, ki ustavljajo mimoidoče in prosijo za denar, pod pretvezo, da potrebujejo za otroke. 

Ne rečem, da se med temi ne skriva tudi kdo, ki resnično potrebuje pomoč, a vem, da jih večina dela le za nekoga drugega in, da od vsega tako dobljenega za njih ostane le zelo mali del, če sploh kaj, saj je velikokrat možno tudi, da delajo samo za hrano in prostor za spanje. V bistvu gre za obliko zasužnjevanja, ki jo v zahodnem svetu poznajo že dlje časa, pri nas pa se bolj izrazito pojavlja malo krajši čas. 

Popolnoma v drugi rang pa spadajo ulični artisti, ki na tak ali drugačen način poskušajo zaslužiti kaj drobiža, ti seveda ne spadajo v zgornjo kategorijo in so tudi edini, ki jim jaz namenim kak kovanec. Verjamem, da ima vsako mesto kako ikono, kot jo ima Maribor, ki ima gospoda z lutkami na vogalu Gosposke pri Mladinski knjigi. Ta je v bistvu edina stalnica v Mariboru. Seveda se nato pojavljajo še občasni, ki na tak ali drugačen način poskušajo pritegniti pozornost mimoidočih. Verjamem, da je to enim v bistvu služba in si pač s tem načinom dela služijo denar in v tem jaz ne vidim nič slabega. Kvečjemu  popestritev mesta in za odtenek manjša vrsta na CSDjih.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...