Preskoči na glavno vsebino

Knjiga, ki jo je večina

ki so redni bralci žanra kriminalk že prebrala a je k meni prišla šele zdaj. A bolje pozno kot nikoli. Gre za prvo v seriji Milenijum, Dekle z zmajskim tattoojem. Gre za knjige žal že preminulega Švedskega avtorja Stiega Larssona, ki so vse doživele tudi filmsko verzijo.

Gre za obsežno branje a je knjiga napisana v zanimivem ritmu v katerem se zgodba razvija in jo bralec ne izpusti zlahka z rok, zgodba je zapletena in spremlja življenje dveh glavnih oseb, katerih zgodbi sta opisani vsaka zase in pa tudi skupaj, ko se jima življenje prepleta. V samo vsebino ne bom zašel, dejstvo pa je, da bralca, ki mu je taka vrsta zgodbe všeč ne bo razočarala. 

Iz radovednosti sem pogledal še Švedsko verzijo filma, ki se v nekaterih delih malo razlikuje od knjige a zgodba je zajeta korektno. Malo manj je le opisa stranskega življenja obeh igralcev, kar pa je tudi razumljivo. Mogoče bi bila mini serija bolj primerna za ekranizacijo knjige v takem obsegu. 

Če je še kdo zamudil to knjigo mu je toplo priporočam, sam pa  sem se lotil že nadaljevanja, o tem va kdaj drugič.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...