Preskoči na glavno vsebino

Zopet nekaj o

podkastih, ki so vsaj pri meni zelo pogosta oblika poslušanja oddaj. V svojem naboru imam podkaste z različno vsebino, od športa, znanosti, zabave, pa še kaj se najde. No sem se pa zalotil, da jih kar veliko v bistvu od vseh naštetih sproducira nacionalni radijo, predvsem imam tu v mislih VAL 202, ki je poleg mreže apparatus zelo prisoten na sceni podkastov. 

Ni pa ta zapis tako kot nekaj prejšnjih o podkastih namenjen opisovanju le-teh, pač pa je bolj usmerjen v enega od teh, ki je prišel ven pred kratkim. Gre pa za temo tujih delavcev in težave oz. osebne tragedije, ki jih ti doživljajo v času modernega suženjstva. Gre za zgodbo delavca Siniše iz Bosne, ki jo najbrž doživljajo mnogi njemu podobni a je nam malo znana ali pa sploh ne. Gre za to, da ti ljudje živijo človeka nevredno življenje in čeprav delajo imajo od tega malo ali pa nič. Gre za to, da je zopet nacionalni medij tisti, ki razkriva takšne zgodbe in se v njih poglablja, inštitucije pa o tem ne naredijo nič in si vsi po vrsti zatiskajo oči ali pa še bolje govorijo o tem kako so nemočni.

Čestitek VALu202 za še eno v vrsti odličnih oddaj. Če koga zanima je link do te oddajue TU.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...