Preskoči na glavno vsebino

Živim zato, da delam ali

obratno. To je vprašanje, ki si ga lahko zastavljamo v današnjem času. Pa, da keri ne bo narobe razumel, prav je da se dela in podpiram tiste, ki z lastnim delom skrbijo za svoj obstoj in za napredek družbe v kateri živimo. Ampak, kako daleč pa nas to pripelje. Po moje do tega, da se sploh več ne znamo ustaviti, da imamo kar slabo vest če lenarimo, da se nam zdi, da kar zapravljamo čas, če se nekaj ne dela, pa naj bo to v službi ali pa potem doma. Ja, večina še potem doma nekaj dela, ali kaj fušajo ali pa urejajo svoj dom. Ker pač to je v nas, tako smo vzgojeni, da je treba skoz nekaj.

Sedaj, ko sem spet malo od doma, imam spet čas opazovati, kako pa je še kje drugje. Ja in Grčija je ravno prava za to. Se mi zdi, da po vsem tem kar se čuje že nekaj let o tej državi smo že kar vsi eksperti za Grke in njihovo državo. Ja, pa res vemo toliko o njih? Še zdaleč ne. Res je, da je mentaliteta kilometre različna od naše, da so tu pač druge vrednote in na sploh je vse drugače. No, ko smo že pri vrednotah, največja razlika med nami je v tem, da se tu hiše in bloki ne lišpajo kar naprej, no vsaj zunanji videz, kako imajo notri ne vem. Za zunaj pa lahko trdim, da hiša, ko je zgrajena je taka dokler se ne poruši, ni vsako leto nove fasade, pa ograje pa oken... Naslednja stvar so avtomobili, toliko starih avtov, kot jih je tu pri nas ni niti na odpadu, pa se za to nihče kaj dosti ne sekira, glavn je, da se pelje. Najbolj pa bode v oči to, da so od sobote popoldan pa do ponedeljka vse trgovine ZAPRTE, tu so izvzeti kioski in lokalčki za kofetkanje, vse ostalo pa je zaprto, tako da si lahko tudi tisti del ljudstva, ki denar služi z delom v trgovini privošči počitek. 

Torej ali sedaj zaradi tega živijo kaj slabše, ker pač oni delajo zato, da živijo...

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...