Preskoči na glavno vsebino

Odmaknjen

a ne na konec sveta, bi se lahko reklo temu. No pa čeprav me politika in pisunsko zdrahanje, ki ga je poln internet in ostali mediji, ne zanimajo ravno, se tu pa tam le ustavim, ko gre za kako lokalno zadevo. Tako sem nekaj dni nazaj naletel na pisanje predvsem v medijih, ki pokrivajo Štajersko in njeno prestolnico, da se bodo lotili prenove vsaj zame ene najlepših ulic v tem delu mesta, to je Ceste Zmage. Ulica, ki ti res, da občutek, kot da sploh nisi v mestu, kjer diši po drevesih in je prometa zelo malo a ob enem tudi ulica, ki ni v ponos mestu kot je Maribor, še manj pa prebivalcem, ki živijo ob njej. Cesta je dotrajana, drevesa, ki so res mogočna in dajo še dodatno podobo pa so žal že stara in vsako manjše neurje v obliki vetra povzroči, kup polomljenih suhih vej na cesti in pločnikih. Isto je ko pade malo več snega, zopet je polno polomljenih vej povsod.

Sedaj pa je napovedana obnova in kot vsak še tak laik ve, da dolgotrajna ali bolje rečeno dolgoročna obnova ne pomeni samo preplastitev ceste, pač pa pomeni zamenjavo vseh vodov, ki potekajo pod cesto in žal v tej ulici tudi zamenjavo, poudarjam ZAMENJAVO dreves v drevoredu. A seveda tu nastopi pa naša vsemogočna civilna iniciativa in protestira vse povprek in vpije, kako se bodo podirala drevesa in kako bo v mestu sam beton. In zdaj res ne vem kdo tu ne razume napisanega, kdo se iz koga po domače rečeno dela "butla". Očitno je kup ljudi, ki so v tej civilni inicijativi, ki samo pljuvajo vse povprek in zavajajo ljudstvo, kar pa je še bolj žalostno, jih imamo nato cel kup takih, ki jim nasedejo in nato skupaj z njimi vpijejo in si ne vzamejo niti malo časa, da bi se pozanimali kakšna so dejsvtva in kakšna je resnica.

Dajte ljudje, bodite za napredek, kaj pa je še bolj pomembno, vzemite si tu pa tam malo čaa in se prepričajte o dejstvin in začnite za božjo voljo razmišljati s svojo glavo.

                                                             vir: maribor24.si

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…