v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometrov c
je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije. Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati Makedonij
je pa res zakomplicirana stvar. In to še kako, sploh v teh časih, ko ljudje ravno nimajo dnarja na pretek. In kako se je vse začelo. No začelo se je lani ko sem začel prodajati, prejšnje vozilo, hmmm fajn avto ja, ki je zgledal tkole. Nekako je padla odločitev, da pa mogoč le ne rabim takega avtomobila in, da je mogoč zadnji čas, da bi ga poskušal prodat, ker bi za njega iztržil še kak pameten cekin. In sem ga. No že ko sem ga prodajal, sem vedel točno, kaj bo moj naslednji avto. To je blo tole.. No proti prejšnjemu prava igračka, ampak je pa kabrio, in tega še pred tem nisem mel, no pa saj ni bil tak slab, kljub kar lepemu številu prevoženih kilometrov sem se z minimalnimi stroški vozil celo leto v Ljubljano in to vsak dan in mi je tako ratalo narest prej ko v enem letu preko 40.000 kilometrov. In sedaj napoči ključni trenutek, prodaja. Priznam, poskušal sem ga prodat že čez zimo, kar pa za tako vrsto avta ni glih ugoden tajming, zato sem se odloču, da zdaj ko prihajajo dnevi za te av