O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, ker na operacijo pač ne grem. Prvič, ker v bistvu lahko normalno funkcioniram, če se izogibam bolj napornim tekom in pa ker mi ni do najmanj šest mesecev dolge rehabilitacije po posegu, s tem, da ni rečeno, da se stvar ne ponovi. No bomo videli kaj bo. 

Sem si pa naročil nove copate za tek, kar pomeni, da bom poleg ostalih stvari in pa odvisno od vremena poskušal it vsaj dvakrat na teden tečt. 

O copatih, o pregledu in še čem pa naslednjič, ko spet pride na vrsto šport.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

In čudak leta 2019 je...

Nevaren šport