Preskoči na glavno vsebino

Nisem še 45

pa razmišljam o tem kako bi se čim prej spravu v penzijo. Ja in vem, da to ni prav, še bolj pa vem, da nisem edini, ki tako razmišlja. Zakaj je tako pa je razlogov kar veliko.

Pa, da začnem malo na drugem koncu. Zadnjič sem poslušal podcast Vroči mikrofon in v njem je bila debata o staranju delovne sile in o tem, da je vedno večji delež starih zaposlenih, pa tudi o tem, kako so starejši težko zaposljivi pa čeprav so zdravi, šolani in polni delovnih izkušenj. 

A kaj staro populacijo in pa tudi mlajšo sili k čimprejšnji upokojitvi? Razlogov je veliko a, da ne govorim nekaj na pamet bom poskusil opisati, kako je tam kjer delam jaz. Kaj so razlogi zaradi katerih že sedaj razmišljam o tem, da bi se čim prej spravu v penzijo.

Delam delo na katerem sem pogosto izpostavljen različnim vplivom, naprimer vremenskim ali sem recimo v stiku z ljudmi, ki največkrat potrebujejo pomoč in so v nekakšni krizi, situacije v katerih sem jih je nemogoče v naprej predvideti, v glavnem kup stvari je za katere se reče, da delam-o specifično delo a so pogoji za opravljanje dela vse prej kot specifični. Žal pa smo vsi, ki to delamo obravnavani, kot, da je naše delo enako, kot nekoga, ki dela neko utečeno delo in se delovno okolje ali situacija le redko kdaj spreminja.

Pa ni to vse, da je mera polna nemalokrat slišim kako smo le strošek, malo kdaj ali pa nikoli pa ne slišim, da smo nujni, da brez nas pač nobena država ne funkcionira in, da je to realnost. No, žal pa je realnost taka, da nas je premalo, da tisti, ki smo delamo nemalokrat več, kot bi, če bi nas bilo dovolj za opravljanje tega dela in posledica tega so slabi odnosi na delu, nezadovoljstvo in posledično razmišljanje o tem, da bi se čim prej odstranili in odšli v pokoj. Veliko pa k temu pripomore tudi naše vodstvo, žal še nisem imel sreče, da bi me kdaj šef poklical v pisarno in me pohvalil za nekaj kar se opravil dobro, se pa z lahkoto zgodi, da te kdo pokliče tudi par ur po tem, ko prideš iz nočne in brez pravega razloga ali pa brez tega, da bi dobil vse informacije že nabija na kol.

Zadnja a zato nič manj pomembna stvar pa je skrb za zdravo delovno okolje. Zadnje čase se sicer nekaj spreminja vsaj kar se tiče zaščitnih sredstev a še vedno močno šepamo pri usposobljenosti za osnove našega dela. Kar se kaže v kateri slabi reakciji katerega od nas v situacijah, ki niso običajne in odstopajo od vsakdana. Če omenim, da je težko kupiti kvaliteten stol na katerem je človek primoran včasih presedeti brez prestanka tud 10 ur ali več, mislim, da sem povedal vse. Kot, da bi stoli bili več tisoč evrov velik strošek....

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…