Preskoči na glavno vsebino

Čas debelih krav


bi se lahko reklo obdobju v katerem živimo. V medijih beremo in poslušamo, kako država že ne vem koliko četrtletij zapored ustvarja presežek v proračunu, kako se veča BDP in, da so tudi napovedi za vnaprej vzpodbudne.  Ti isti mediji ponujajo poplavo ponudb za vsemogoče dobrine, od nakupa novih stanovanj, avtomobilov, da niti ne omenjam kupa reklam za vsemogoče, ki vsakodnevno polnijo naše poštne predale. Seveda se to širi tudi po vsemogočih družabnih platformah, ki so pa itak v tem času za večino najrelevantnejša  pot do raznih informacij pa čeravno je od tega velika večina »fejk njus« a nič za to, še vedno se vse lajka pa šera in ne vem kaj še vse.
Torej, živimo v času debelih krav. Pa a so res tako debele? Dejstvo je eno, če bi kar na enkrat bila taka blaginja potem bi nas velika večina tistih, ki delamo to najprej občutila na dohodkih, ki si jih z delom zaslužimo. Tako pa že v štartu ugotovimo, da se blaginja že takoj konča, saj ne jaz ne ostali ki jih poznam ne poročajo o kakih velikih spremembah v dohodkih oz. prihodkih. Jaz zase vem, da smo kao štrajkali in sedja smo dosegli en plačni razred ali po domače povedano 40 evrov, če bom zdaj s tem tud jaz občutil te debele krave, pol pa naj bo. Koliko pa mi je znano pa tud tisti, ki delajo v gospodarstvu ne občutijo pretirano teh debelih krav, mogoče bo kaka firma dala kaka evro več pri deljenju dobička a se bojim, da bo tudi tu, kot pri presežkih države, denar ostal pri parih, ki so pri koritu. Žalostno a resnično je, da bodo o tega najbrž imeli največ tisti, ki že vseskozi živijo na plečih drugih, po domače povedano lenuhi, ki se opirajo na razne socialne transferje, katere pač država zvišuje, saj kot rečeno na začetki so pač proračunski presežki in neka je treba namenit za »uboge«.
Torej kako pa vpliva ta čas na nas normalne državljane, no vsaj na veliko večino, ki temu pač podleže. Torej začne se z bombardiranjem raznih medijev z tem in onim. Na zadnje sem zasledil članek o tome koliko novih stanovanj se bo gradilo recimo v Mariboru. Pa ne rečem, da ji ne rabimo, seveda jih. Potem pa je tu cena, od 1500 evrov naprej z kvadratni meter, seveda je potem realnost 2000 evrov. Torej za dvosobno stanovanje velikosti okoli 50 kvadratov smo pri 100 jurjih. Zdaj pa recimo, da jih imamo kakih 20 našparanih, torej ostane še 80. Kaj pa zdaj? Ni problema bodo rekli pol pač vzamete kredit pa je. Torej kredit… Če vzamemo povprečno družino, oče, mati in dva otroka starosti vrtec ali šola. In pa povprečna plača, ki po podatkih SURSa znaša neka čez 1000 evrov za območje Štajerske. Matematika je enostavna, prihodki 2000 evrov, potem pa se začne odštevanje, kredit za dobo 20 let 500 evrov obrok, recimo da en otrok hodi v vrtec, drugi v šolo za oba stroški 200 evrov, potem so tu stroški stanovanja, če sem tu mal tako na okroglo, torej elektrika, komunala, kurjava, RTV, vzdrževanje, itd. recimo 150 evrov. Potem je tu internet, TV, mobilniki 100 evrov, pa stroški vozila, da ne pretiravam recimo, da imamo samo en avto, kar je sicer že poredko a vseeno, recimo, da je tako, znašajo stroški v povprečju, če ji razdelim po mesecih vštevši, zavarovanje,, vzdrževanje in gorivo, cca. 150 evrov. Smo na 1100 s tem, da sem tu računal res minimum od minimuma. Da ne naštevam še stroške oblek za otroke pa tu pa tam kaj za starše, pa kaki kino ali pico. Namenom tu nisem vključil še kakega izleta ali v tem času smučanja, ker si jih kaj veliko tudi ne moreš privoščiti. No pa tako za vzorec, tak enodnevni izlet na smučišče te z lahkoto pride 200 evrov. Kak dolgi poletni dopusta pa tako odpade, ker gre večina regresa za pokritje minusa. Torej na koncu čisto enostavno povedano si hitro na nuli, če si malo nepazljiv pa v minusu. In torej kje so sedaj te debele krave. Pri veliki večini vseh nas povprečnežev, ki torej delamo ne.
A vseeno po drugi strani velika večina živi tako, kot, da imajo doma stroj za izdelavo denarja. In, da je temu tako lahko vidimo na vsakem koraku, najbolj pa pri meni najbolj ljubi temi, na smeteh. A kako? Popolnoma enostavno, vse kar je danes v reklamah je tudi v neki embalaži in ker so te reklame za večino magnet se pač potem to odraža na kupih smeti, ki jih puščamo za sabo in tako, da so vse kante premajhne.
Da počasi zaključim, debele krave so in za nekatere bodo še debelejše, saj se bodo na račun večine, ki je popolnoma padla pod vpliv nakupovalne evforije še veselo debelile.
Pa še ena ugotovitev, glede na zgornji izračun pač potem pride do tega, da v najlepših letih životariš, da imaš potem na stara leta nekaj, česar ne potrebuješ s tem, da tudi do takrat nisi živel luksuzno, ker se pač na 50 kvardtatih to pač glih ne da. Pa še ena zanimivost ali bolje vprašanje, koliko ljudi naredi tak izračun preden se poda v kaj takega. Po moje nihče, ker če bi, potem bi večina stanovanj ostala neprodanih ali še bolje malo povpraševanja bi tudi znižalo ceno. Saj se še spomnimo krize in vpliva povpraševanja na ceno.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…