Preskoči na glavno vsebino

A je vladi res do vladanja?


Glede na vse dogodke, ki se vrtijo okoli se mi zdi, da ravno ne. Čeprav se in moram biti a političen pa sem bil malenkostno bolj optimističen ob nastopu te vlade, ker sem pač pričakoval, da se mogoče kdo kaj nauči iz zgodovine, vsi namreč vemo kako se je končala zadnja vlada, ki jo je vodi sedanji premije. Pa sem se očitno zmotil, ker ne da se zadeve ponavljajo, še huje zadeve se ponavljajo z bliskovito hitrostjo in (straho) vlada se bo obrnila kot bumerang in, če bi bil ironičen bi človek rekel, da si prav želijo, da se vse skupaj čim prej zaključi in, da jih »raja« odreši muk. In kot kaže se zna to zgoditi prej, kot so napovedovali največji optimisti ali naj rečem pesimisti, odvisno seveda s katerega pola človek gleda na stvari.

Več kot očitno je, da ljudem ni mar kaj se dogaja z državo še posebej ob dejstvu, ko so prišle na plano še razne rabote ob nabavi zaščitne opreme. In pri tem, da vi moramo vedeti, da so se nabave res vršile pod pritiskom razmer, ampak vseeno pa se zdi, da bi bilo moč ene stvari izpeljati na drugačen način. Ampak soditi o tem je neumestno, ker o tem bodo, če bodo razčiščevali in odkrivali na drugih nivojih in v službah, ki so za take stvari zadolžene in pristojne.

Da bo mera polna so sedaj tu še ekspresne menjave v vodstvu skoraj vseh organov, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z represijo, torej z preiskovanjem in preganjanjem, takih milo rečeno nečednih poslov.

Je pa dejstvo in na to se ne sme pozabiti, da vsaka vlada nastavi svoje ljudi, razlika je le v tem na kak način to naredi.

Vse to skupaj pa je zelo kmalu zbudilo revolt v ljudeh, ki za enkrat nezadovoljstvo izražajo na miren način, torej z vožnjo koles po središčih mest, je pa samo vprašanje časa ko se bodo ti protesti spremenili in šli v smeri protestov iz leta 2012, česar si sam osebno ne želim, ker se slednje spremljal res od blizu.

Sedaj pa še nekaj o odzivu na fotografijo policista z enim od udeležencev protestov. Predvsem desna politika se je zopet ostro odzvala in v enem primeru kar zahtevala uniformo policista. Sam imam o tem svoje mnenje, predvsem pa to temelji na veliko letnih izkušnjah pri varovanju takšnih in drugačnih shodov, protestov in prireditev, od nogometnih tekem, koncertov, pa tudi protestov iz leta 2012, ki še zdaleč niso bili tako mirni kot so zaenkrat tile. Prva in najpomembnejša odločitev vsakega, ki sodeluje v takih varovanjih je, da se varovanje izpelje na način, da se vsi akterji na koncu odidejo domov živi in zdravi in, da se takšna ali drugačna represija uporabi le v skrajnih primerih. Torej, če na varovanju ki poteka v nekem normalne vzdušju pač pristopi do policista nekdo, ki si želi fotografijo jo v večini primerov tudi dobi, ne rečem, da nekateri to odklonijo a veliko jih v to privoli in s tem ni nič narobe. Sam vem, da sem najbrž v prenekaterem arhivu fotografij, ne samo v Sloveniji pač pa tudi v kakega državljana tuje države. Torej obsojanje in komentiranje te slike se mi zdi skoraj smešno in se res čudim s čim se imajo eno v teh t.i. »vojnih« časih čas ukvarjati.

Se pa drug teden odpirajo šole in vrtci, sicer v omejenem obsegu in s kupi navodil in priporočil kako se je treba vesti otrokom. Spet mi je vse skupaj malo hecno, spet kupi navodil, ki se v praksi skoraj ne bodo mogli izvajati, razen, če imajo namen otroke privezati na stole (no nazadnje je ena vzgojiteljica bila linčana v medijih zarad tega)... Da spet ne dolgovezim, se pa samo sprašujem, kje so bila vsa silna navodila za starostnike v domovih, ker neizpodbitno dejstvo je, da je večina umrla prav tam.

Sem se glih kar vrnil z mesta in sem vesel, ko vidim spet ljudi, ki se družijo, lokali so odprti, tud trgovine, mesto počasi oživlja in dobiva najvažnejše, to so ljudje. Katerim se vidi, da v njih ni panike, ker se večina zaveda, da življenje gre naprej, sicer z malo distance, ampak gre, ker mora.

Za na konec pa še ena prošnja, mediji vsak dan objavljajo število testiranih in pozitivnih na COVID, bi pa za primerjavo predlagal, koliko ljudi je bilo vsak dan diagnosticiranih za druge bolezni, recimo rak, ali pljučnico, samo tako, da se zavedamo, da ljudje dejansko zbolevajo tud za čem drugim.

Za konec pa kot vedno do sedaj, mislite s svojo glavo.







Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

Nevaren šport

je tale tek na smučeh. Pa čeglih se poganjaš z lastno silo pa se men vsake tolko časa uspe poškodovat. Pred leti sem si pikno palco med noge, po moje ne rabim razlagat kak je bil potem konec, polet preko in, da bo mera polna ročaj palce točno na rebra pri pristanku na tla. No zdaj sem šel še korak naprej, namreč se mi je uspelo s palco po žnablih. Kak točno se mi je to naredlo še ugibam, zdi se mi da sem hotel z roko mal nos ubrisat pri tem pa se mi je palca zapičla v sneg in posledično sem sam sebe po zobeh. Rezultat prebita ustnica, še sreča so zobje ostali v čelusti.
Rezultat pa je tu.
Kaj se snežnih razmer tiče, niso briljantne a za tek je še, stadion in pa pod jezerom ter povezava med njima je še ok. Tak je blo včeraj.