Preskoči na glavno vsebino

Ukrepi se sproščajo


dileme ostajajo. Torej od včeraj dalje se je sprostilo kar veliko ukrepov, čeprav so se eni zelo nesmiselno sproščeni, kot recimo, da se lahko v gostilnah streže samo na vrtu in da lahko za isto mizo sedijo le osebe iz skupnega gospodinjstva.  Ukrep, ki je dvakrat nesmiseln,  ker ne vem kaka je razlika ali sedim zunaj al notri, ker kolk mi je znano ni dokazano, kako se prenaša zloglasni virus, še bolj zanimivo pa bo, če se bo najdel kak nadobudni kelner, ki bo zahteval, da osebe za mizo dokažejo, da so iz skupnega gospodinjstva.

Se pa po sprostitvi prehoda občin spet pojavlja določena klika Primorcev, ki je zopet nagnala gonjo proti »Ljubljančanom«, ki so za vikend bili na Primorskem. Čeprav števci prometa ne kažejo drastičnega prometa v smeri Primorske  pa so se že najdli eni, ki jih blazno moti vsak avto ki nima KP oznake.  Lahko, da se jim bo zgodilo isto, kot se je z izjavo Blejskega župana, ki je kar enim parim zagravžal Bled za nekaj časa.

Zanimiva bo tudi raziskava o okuženih, ki bo menda znana glih danes, lahko se pokaže, da je število prekuženih veliko večje, kot je bilo mišljenje in, da smo v bistvu imeli glavni val okužbe v bistvu decembra in januarja, ko nismo imeli nobenih ukrepov.

Ampak mi doma smo čist padli v tale korona ritem, malo se nam sedaj tudi v pomoč dedki in babice iz obeh koncev tako, da s Tatjano uspešno obvladujema tole "vojno stanje", kot to eni imenujemo. Se pravi služba, potem pa šolanje doma in varstvo, sma pa uspešno vkomponirala tudi najine športne aktivnosti, tako da v bistvi smo tale val ujeli že na začetku in sedaj samo furamo. Malo se bo zatikola čez dva tedna ko za slab mesec odhajam v Grčijo, ampak tudi to smo že navajeni in bomo ali bolje rečeno bo Tatjan z nekaj pomoči sfurala.

Kot kaže nas glede na vse afere, ki se producirajo čaka zanimiva druga polovica leta, prav tako komaj čakam rezultate testiranj iz drugih držav, ker pač sem skeptik bom rezultate, ki bodo objavljeni pri nas jemal malo z rezervo. V bistvu sem prepričan, da bom na koncu lahko rekle, da sem imel prav.

Ampak, to ko bo, do tačasa pa razmišljajte s svojo glavo.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

Nevaren šport

je tale tek na smučeh. Pa čeglih se poganjaš z lastno silo pa se men vsake tolko časa uspe poškodovat. Pred leti sem si pikno palco med noge, po moje ne rabim razlagat kak je bil potem konec, polet preko in, da bo mera polna ročaj palce točno na rebra pri pristanku na tla. No zdaj sem šel še korak naprej, namreč se mi je uspelo s palco po žnablih. Kak točno se mi je to naredlo še ugibam, zdi se mi da sem hotel z roko mal nos ubrisat pri tem pa se mi je palca zapičla v sneg in posledično sem sam sebe po zobeh. Rezultat prebita ustnica, še sreča so zobje ostali v čelusti.
Rezultat pa je tu.
Kaj se snežnih razmer tiče, niso briljantne a za tek je še, stadion in pa pod jezerom ter povezava med njima je še ok. Tak je blo včeraj.