Preskoči na glavno vsebino

Lov

na čarovnice al kak naj temu rečem, kar spremljam zadnje dni v medijih pod rubriko šport. Najbrž se komu že svita kaj me muči... Še ne??

DOPING. Stvar, ki je bogokletna za vse, ki se ukvarjajo s športom na takem ali pa drugačnem nivoju, pa vendar stvar po kateri vsi gledajo s kotičkom očesa, ko se gre za dosego vrhunskih izidov. In potem pridejo na dan takšni in drugačni dopinški škandali, ki jih je vsako leto nekaj. No večina od njih pa je tako kot je odmevna tudi kar hitro pozabljena. Čisti primer ali kdo ve koliko športnikov je bilo letos na olimpijskih igrah obtoženih da so bili "drogirani", kot bi rekel dr. Stare.... No najbolj zagreti spremljevalci že vejo, vsi ostali pa, tak kot so o tem čuli tak so pol tud pozabli. Pa vendar je tu afera vseh afer, ki odmeva že kar nekaj časa in samo ugibam lahko kaj se skriva za vsem tem in komu je Armstrong tako hudo stopil na žulj, da ga sedaj hoče zbrisat z zemlje. Pa da ne bom narobe razumljen, ne, nikakor ne podpiram dopinga, vseen pa mi gre mal na jetra, ko spremljam to dogajanje okoli vsega tega in berem razna kesanja in priznanja od ljudi, ki so tekmovali ob boku z Armstrongom. Vsi skesano priznavajo, da so se dopingirali na tak in drugačen način, ob enem pa veselo tožarijo še vse ostale, da so to počeli, čeprav in to še enkrat ponavljam, čeprav jih ni noben dobil z roko v žaklju, bi lahk temu rekel. In sedaj bojo vzeli vse zmage, ki jih je osvojil... Zakaj že?? Če so bili vsi nadopingirani je bil še vedno najboljši med sebi enakimi! Na koncu pa komu pa jih bodo dali?!

Kakor koli že zame je Armstron še vedno legenda... Pa ne samo zato, ker je zmagal na tourih, ampak zato, ker je tud drgač zmagovalec in človek, ki poskuša pomagat tistim, ki pomoč rabijo..

In zato...


P.S. Aja pa še nekaj, kolk je kaj le tega "drogiranja" med nami rekreativci...

Še en P.S. In ko glih vse napišem najdem še ta članek. Gre za odličnega fizioterapevta, ki ima svojevrsten pogled na trening, prehrano in zdravljenje poškodb, zaradi česa ga že kar nekaj časa spremljam in preizkušam njegove metode tudi na sebi.

Priporočam branje in potem se lahk zamislimo sami nad sabo. Jaz sem se. Pošteno povedano ima popolnoma prav. kolko nas je ki smo že pred tekmo vzeli kako protibolečinsko tableto, tak preventivno pač, no pa kolko, ki smo je vmes... nisem še pozabu Tran-Slovenije in dejstva, da zadnje etape nebi preživel brez Naklofena...

No pa saj naj vsak pr seb razčisti, kolk je zdaj boljši od...

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

Nevaren šport

je tale tek na smučeh. Pa čeglih se poganjaš z lastno silo pa se men vsake tolko časa uspe poškodovat. Pred leti sem si pikno palco med noge, po moje ne rabim razlagat kak je bil potem konec, polet preko in, da bo mera polna ročaj palce točno na rebra pri pristanku na tla. No zdaj sem šel še korak naprej, namreč se mi je uspelo s palco po žnablih. Kak točno se mi je to naredlo še ugibam, zdi se mi da sem hotel z roko mal nos ubrisat pri tem pa se mi je palca zapičla v sneg in posledično sem sam sebe po zobeh. Rezultat prebita ustnica, še sreča so zobje ostali v čelusti.
Rezultat pa je tu.
Kaj se snežnih razmer tiče, niso briljantne a za tek je še, stadion in pa pod jezerom ter povezava med njima je še ok. Tak je blo včeraj.