Preskoči na glavno vsebino

Z obema nogama

smo že v jeseni in seveda po jeseni pride zima... No ampak po vrsti, jesen torej. Za enkrat je do nas kar prizanesljiva, sploh zadnje dni ko nam je privoščila še nekaj super toplih in lepih dni, ki jih jaz kar lepo izrabljam tako, da se če le imam čas vsedem na bicikl in še naredim kako turico z njim, predvsem še izrabljam te tople dni za vožnjo z gorcem, ker pol ko bo bolj mrzlo se bom teh voženj izogibal, ker znajo bit spusti kr neprijetni.

No pa še nekaj o mojem zdravju... Počas, ampak res počas gre na bolje. Še vedno čutim bolečine v riti, ker mi stiska mišico, seveda pa ja vzrok za vse to v hrbtenici. Ampak delam vaje za križ in si ga fajn raztegujem in masiram pa še kaka fizioterapija in bo. Itak pa mam časa do pomladi da se lepo počas sestavim in ker bo vmes zima in bo tek na smučeh še dodatno pomagal, da se spravim nazaj skup... No glavno je, da sem začel počas laufat, sicer v zeloooo počasnem tempu, pa tud razdalje so dost krajše, kot sem jih bil do zdaj navajen, ampak počas bo že.

Aja, pa, da povem še nekaj o moji PALEO dijeti. Še vedno pravim, da je to supern način prehranjevanja, vendar pa (vedno je tu vendar) mislim, da za nekoga, kot sem naprimer jaz vedno ni najbolj primerna. No da podkrepim to moje opažanje. Se pravi jaz zjutraj vstanem npr. ob 4ih, grem laufat in pol v službo, kjer sem 12 ur. Vmes pojem najprej nekaj sadja in jogurt, nato za kosilo pojme juho, meso in solato in nato za večerjo še kake ribe in sir. Naslednji, dan pa po jutranjm vstajanju grem laufat, po laufanju kava in nato grem še na kolo, vse skupaj to traja  okoli 3 do 4 ure (tak pač jaz to delam). Po vsem tem sem pa hin popolnoma, pa ne samo to, tud vsi treningi so z veliko muko narejeni saj nikakor ne morem spustit srčnega utripa na nek normalen nivo. V gavnem moja ugotovitev je, da je PALEO super sploh, če nimaš nekih hudih fizičnih naporov ali pa so ti zmerni, če pa hočeš kaj več pa je treba dodat še mal OHjev. Seveda pa morajo to bit kvalitetni OHji...

Pa še jesenski utrinek s Pohorja.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…